V ključnih preskušanjih se je pri večini bolnikov, pri katerih se je razvilo srčno popuščanje, stanje izboljšalo s standardnim zdravljenjem.

Uporaba repaglinida v primerih sekundarne odpovedi sekretagogov insulina ni bila raziskana v kliničnih preskušanjih.

Tretja raziskava, terensko preskušanje v Peruju, ni pokazala nikakršne učinkovitosti zaščite proti koleri v prvem letu.

Pri bolnikih v kroničnem obdobju, ki se na začetno zdravljenje z imatinibom v odmerku 400 mg ali 600 mg niso odzvali, je bilo izvedeno eno randomizirano neprimerjalno preskušanje.

Če naročnik zahteve ustrezno ne spremeni, velja, da je zahteva zavrnjena, klinično preskušanje pa se ne sme začeti.

Ti poskusi niso pokazali učinkovitosti imikvimoda pri nobenem od preskušanih načinov odmerjanja (3x/ teden ≤ 16 tednov, 7x/ teden ≤ 8 tednov).

4 / Kako lahko družba izključi kakršnokoli vlogo bikalutamida 150 mg v povišani smrtnosti zaradi odpovedi srca v skupini, ki je v preizkušanju za zgodnji rak prostate prejemala zdravilo Casodex?

Kongestivno srčno popuščanje V kliničnih preskušanjih z zdravilom Avastin so kongestivno srčno popuščanje opazili pri vseh indikacijah raka, ki so jih preiskovali do sedaj, pojavilo pa se je predvsem pri bolnikih z metastatskim rakom dojk.

27 Kombinirano zdravljenje z insulinom V kliničnih preskušanjih so pri sočasni uporabi rosiglitazona in insulina poročali o večji pojavnosti srčnega popuščanja.

Če se to preskušanje ne bo začelo ali ne bo odgovorilo na postavljena vprašanja, se vlagatelj zavezuje, da se bo ponovno posvetoval in strinjal s CPMP o možnosti izvedbe randomiziranega nadzorovanega preskušanja (ali se strinja z drugačno zasnovo preskušanja) pri bolnikih z amiloidozo.

60 Pri s placebom nadzorovanem enoletnem preskušanju pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA razred I- II) se je poslabšanje ali možno poslabšanje srčnega popuščanja pojavilo pri 6, 4 % bolnikov, ki so prejemali rosiglitazon in 3, 5 % bolnikov, ki so prejemali placebo.

V večini kliničnih preskušanj so bili bolniki z nedavnim srčnim infarktom, dekompenziranim kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA III– IV) ali neurejeno hipertenzijo izključeni.

43 Pri s placebom nadzorovanem enoletnem preskušanju pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA razred I- II) se je poslabšanje ali možno poslabšanje srčnega popuščanja pojavilo pri 6, 4 % bolnikov, ki so prejemali rosiglitazon in 3, 5 % bolnikov, ki so prejemali placebo.

31 je bila incidenca srčnega popuščanja 2, 4 %, pri zdravljenju z insulinom samim pa 1, 1 %. Pri enoletnem s placebom nadzorovanim kliničnem preskušanju pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem (I. - II. razred po NYHA) so poslabšanje ali možno poslabšanje srčnega popuščanja ugotovili pri 6, 4 % bolnikov, ki so prejemali rosiglitazon in pri 3, 5 % bolnikov, ki so prejemali placebo.

V kontroliranih kliničnih preskušanjih je bila incidenca poročil o srčnem popuščanju ob zdravljenju s pioglitazonom enaka kot v skupinah zdravljenja s placebom, metforminom in sulfonilsečnino.

Na lestvici EORTC- QLQ- C30 oziroma CLAS drugi, manjši, randomizirani, s placebom nadzorovani študiji nista pokazali pomembnega izboljšanja parametrov kakovosti življenja.

Dva drugi manjši, randomizirani, s placebom kontrolirani preskušanji nista ugotovila signifikantnega napredka v parametrih kvalitete življenja, merjenih s skalama EORTC- QLQ- C30 oziroma CLAS.

Odstotek preiskovancev z < 50 HIV- 1 RNA kopij/ ml v 24. tednu po začetnem številu RAM- ov zdravila INTELENCE v populaciji, iz katere niso izključevali virološko neuspešnih preiskovancev, iz združenih preskušanj DUET- 1 in DUET- 2 Začetno število RAM za zdravilo INTELENCE

V kliničnih preskušanjih pri CML so prekinitev dajanja zdravila zaradi neželenih reakcij, povezanih z zdravilom, zabeležili pri 2, 4 % na novo diagnosticiranih bolnikov, 4 % bolnikov v pozni kronični fazi po neuspelem zdravljenju z interferonom, 4 % bolnikov v pospešeni fazi po neuspelem zdravljenju z interferonom in 5 % bolnikov v blastni krizi po neuspelem zdravljenju z interferonom.

Podatki pri odraslih ljudeh so si nasprotujoči, pri randomiziranih nadzorovanih kliničnih preizkušanjih na novorojenčkih s hipoksično respiratorno odpovedjo, rojenih v roku ali blizu roka, pa ni bilo povečanja zapletov pri krvavitvah.

Pri analizi podatkov po 48 tednih preskušanja ARTEMIS (glejte podpoglavje Bolniki, ki nimajo izkušenj z ART v poglavju Klinične izkušnje) so pri 9, 9 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo PREZISTA/ ritonavir 800/ 100 mg q. d opazili pojav rezistence.

Na podlagi izsledkov teh preskušanj lahko ugotovimo, da zdravilo INTELENCE ni priporočljivo za uporabo v kombinaciji z N(t) RTI samo pri tistih bolnikih, pri katerih je bilo protivirusno zdravljenje s shemo z NNRTI in N(t) RTI virološko neuspešno.

V enem 3- tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju samostojnega zdravljenja s fiksnim odmerkom pri bolnikih z manično ali mešano epizodo bipolarne motnje I aripiprazol ni bil učinkovitejši od placeba.

Vendar pa so nekateri člani CHMP opazili, da s tem preskušanjem niso uspeli dokazati endometrijske varnosti kombinacije 1 mg E2 in 0, 1 mg NETA, ker je bila zgornja meja dvostranskega 95 % intervala

V kliničnih preskušanjih so med zdravljenjem z zdravilom VFEND občasno ugotavljali hude jetrne reakcije (med drugim klinični hepatitis, holestazo in fulminantno odpoved jeter, tudi s smrtnimi primeri).

Za oceno časa do neuspeha zdravljenja (definirano kot pojav HbA1c ≥ 8, 0 % po prvih šest mesecih zdravljenja) so klinično preskušanje pioglitazona v primerjavi z gliklazidom kot monoterapiji podaljšali na dve leti.

7 Narejeno je bilo multinacionalno, randomizirano, kontrolirano preskušanje 463 bolnikov z metastatskim karcinomom na kolonu ali rektumu in eksprimiranim EGFR, po potrjenem neuspehu shem z oksaliplatinom in irinotekanom.

12 režimom, ki je vseboval abakavir, bodisi niso odkrili z NRTI- ji povezanih sprememb od izhodišča (45 %) ali pa so odkrili le selekcijo M184V ali M184I (45 %).

Učinkovitost in varnost zdravila Tarceva je bila dokazana v randomiziranem, dvojno slepem, s placebom primerjanem preskušanju (BR. 21), ki je vključevalo 731 bolnikov z lokalno napredovalim ali metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč po neuspehu vsaj ene predhodne kemoterapije. Bolniki so bili randomizirani v razmerju 2:

Srčno popuščanje Val- HeFT je bila randomizirana, kontrolirana, multinacionalna klinična študija valsartana v primerjavi s placebom glede obolevnosti in umrljivosti pri 5. 010 bolnikih s srčnim popuščanjem razreda NYHA II (62 %), III (36 %) in IV (2 %), ki so prejemali običajno terapijo in so imeli iztisni delež levega prekata < 40 % in notranji diastolični premer levega prekata (left ventricular internal diastolic diameter - LVIDD) > 2, 9 cm/ m2.

V prvem kontroliranem kliničnem preskušanju, v katerem so preiskovali tesnenje tkiva v pljučni kirurgiji, niso dokazali prednosti pred standardnim zdravljenjem, merjenim na osnovi puščanja zraka, ker je bil v študijo vključen velik delež bolnikov (53 %) brez puščanja zraka.

V kontroliranih kliničnih preskušanjih je bila incidenca poročil o srčnem popuščanju ob zdravljenju s pioglitazonom enaka kot v skupinah zdravljenja s placebom, metforminom in sulfonilsečnino, a se je povišala pri kombiniranem zdravljenju z insulinom.

V kliničnih preskušanjih pri osteoporozi sta bili v treh letih sprememba očistka kreatinina (ki so jo merili enkrat letno pred odmerjanjem) in incidenca odpovedi ter okvare ledvic primerljivi med skupinama z zdravilom Aclasta in s placebom.

V randomiziranemu dvojno slepemu s placebom kontroliranemu preskušanju (ADDRESS) je sodelovalo skupno 2640 odraslih bolnikov s hudo sepso z nizkim tveganjem za smrt (denimo, bolniki s številom točk po lestvici APACHE II < 25 ali s sepso povzročenim okvarjenim delovanjem samo enega organa).

Klinični podatki Zdravilo Herceptin so v kliničnih preskušanjih uporabljali kot monoterapijo pri bolnikih z metastatsko obliko raka dojk, katerih tumorji čezmerno izražajo HER2 in pri katerih je prišlo do napredovanja bolezni po eni ali več kemoterapevtskih zdravljenjih njihove metastatske bolezni (le zdravilo Herceptin).

Pri kombinaciji s kapecitabinom so predstavljeni najpogostejši z zdravljenjem povezani neželeni učinki (≥ 5 %), o katerih so poročali v fazi III kliničnega preizkušanja pri bolnicah z rakom dojke z neuspelim zdravljenjem z antraciklini (prosimo, glejte povzetek glavnih značilnosti kapecitabina).

V kontroliranih kliničnih preizkušanjih pri bolnikih z esencialno hipertenzijo, pri hipertenzivnih bolnikih z hipertrofijo levega prekata, pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem ter bolnikih s hipertenzijo in sladkorno boleznijo tipa 2 z boleznijo ledvic je bila najpogostejši neželeni učinek omotica.

Odpornost in vivo (bolniki, ki še niso bili zdravljeni): V ključnih kliničnih preskušanjih pri izolatih večine bolnikov z virusnim neodzivom pri zdravljenju z režimom, ki je vseboval abakavir, bodisi niso odkrili z NRTI- ji povezanih sprememb od izhodišča (45 %) ali pa so odkrili le selekcijo M184V ali M184I (45 %).

Samostojno zdravljenje z zdravilom Xeloda po neuspešnem zdravljenju s kemoterapijo, ki je vključevala taksane in antracikline ter zdravljenje bolnikov, za katere antraciklini niso indicirani Podatki dveh multicentričnih kliničnih preskušanj faze II podpirajo samostojno uporabo zdravila Xeloda za zdravljenje bolnikov po neuspelem zdravljenju s taksani in neuspelem zdravljenju z antraciklinsko kemoterapijo ter pri bolnikih, kjer antraciklini niso indicirani.

V preskušanjih POWER in DUET je pri 85 % virusov (izoliranih pri bolnikih iz skupine, ki je prejemala zdravilo PREZISTA/ rtv 600/ 100 mg dvakrat na dan, pri katerih se je razvila rezistenca na predhodno zdravljenje in so bili na začetku preskušanj občutljivi za darunavir) med zdravljenjem prišlo do zmanjšanja občutljivosti za darunavir.

V preizkusu CINRGI so naključno razdelili 186 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo, rojenih v roku ali blizu roka, tako da so prejemali bodisi zdravilo INOmax (n = 97) ali dušik v plinasti obliki (placebo; n = 89) v začetnem odmerku 20 ppm, ki so ga zmanjševali do 5 ppm v 4 do 24 urah z mediano trajanja izpostavitve 44 ur.

V ključnem kliničnem preskušanju z zdravilom Combivir (kombinacija lamivudina in zidovudina v fiksnem odmerku) pri večini bolnikov z virusnim neodzivom pri režimu, ki je vključeval abakavir, bodisi niso odkrili z NRTI- ji povezanih sprememb od izhodišča (15 %) ali pa so odkrili le selekcijo M184V ali M184I (78 %).

V preizkusu NINOS so naključno razdelili 235 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo tako, da so prejemali 100 % O2 z dušikovim oksidom (n = 114) ali brez njega (n = 121). Večina je prejemala začetni odmerek 20 ppm, ki so ga zniževali, kolikor je bilo mogoče, z mediano trajanja izpostavitve 40 ur.

Poleg neželenih učinkov, opisanih v preglednicah 4 in 5, so bili s samostojnim zdravljenjem z zdravilom Xeloda povezani naslednji neželeni učinki, katerih incidenca je bila manjša od 0, 1 %: kardiomiopatija, srčno popuščanje, nenadna smrt in ventrikularne ekstrasistole. Ti temeljijo na skupni analizi kliničnih podatkov o varnosti, zbranih iz sedmih kliničnih preskušanj, ki so vključevala 949 bolnikov (klinična preskušanja metastatskega kolorektalnega raka in metastatskega raka dojk, 2 faze III in 5 faze II).

Učinke rastnega hormona na okrevanje so proučevali v dveh s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, ki sta zajeli 522 odraslih bolnikov, kritično bolnih zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali v abdomnu, multiplih nezgodnih travmah ali z akutno respiratorno insuficienco.

Učinke somatropina na izboljšanje stanja so preučevali v dveh s placebom kontroliranih preskušanjih, v kateri je bilo vključenih 522 kritično bolnih odraslih bolnikov z zapleti po kirurškem posegu na

13 V preskušanjih III. faze DUET- 1 in DUET- 2 so bile mutacije, ki so se najpogosteje razvile pri bolnikih, pri katerih je bila shema zdravljenja z zdravilom INTELENCE virološko neuspešna, naslednje: V108I, V179F, V179I, Y181C in Y181I in so se običajno pojavile ob več drugih osnovnih mutacijah, povezanih z odpornostjo na NNRTI (Resistance- Associated Mutation - RAM).

Za vključitev v ta preskušanja so bili primerni s HIV- 1 okuženi bolniki, pri katerih je bil predhodno neučinkovit najmanj en režim zdravljenja z ZP. Bolnike, ki so prejemali zdravilo PREZISTA s 100 mg ritonavirja in optimirano osnovno shemo zdravljenja (OBR), so primerjali s kontrolno skupino, ki je prejemala shemo z zaviralcem proteaze, ki jo je izbral raziskovalec, in shemo OBR.

Velika primerjalna študija umrljivosti (INJECT) pri približno 6. 000 bolnikih je pokazala, da je reteplaza značilno znižala incidenco srčnega popuščanja (sekundarni kriterij učinkovitosti) in je bila vsaj enako učinkovita v smislu zniževanja umrljivosti (primarni kriterij učinkovitosti) v primerjavi s streptokinazo.

V dveh kliničnih preskušanjih, v katerih so proučevali predvsem prehodnost koronarnih arterij (RAPID I in II), je bila reteplaza povezana z višjimi stopnjami zgodnje prehodnosti (primarni kriterij učinkovitosti), kot tudi z nižjo pojavnostjo srčnega popuščanja (sekundarni kriterij učinkovitosti) kot alteplaza (3- urni in “ pospešeni ” režimi odmerjanja).