Če je bila uporabljena več kot ena podlaga, mora biti razkrit kosmati knjigovodski znesek za podlago pri vsaki skupini;

Torej bo plačalo davek od dobička 10 (25 % od 40), ko bo povrnilo knjigovodsko vrednost sredstva.

Če se poštena vrednost prevrednotenega sredstva bistveno razlikuje od knjigovodskega zneska, je potrebno nadaljnje prevrednotenje.

Davčna vrednost obveznosti je nič (knjigovodska vrednost 100 manj znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka v zvezi s takšno obveznostjo v prihodnjih obdobjih).

Ta postopek pa niti ne ustvari slabega imena niti ne poveča knjižne vrednosti slabega imena.

Začasna razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo stroškov razvijanja in njihovo davčno vrednostjo nič.

Toda prevzemnik ne pripozna slabega imena in tudi ne poveča knjigovodske vrednosti slabega imena.

Če se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjšanje pripozna kot odhodek.

V takšnem primeru je znesek amortizacije del stroškov drugih sredstev in se vključi v njihovo knjigovodsko vrednost.

Vračilo s sredstvom povezane podpore je treba evidentirati tako, da se poveča knjigovodska vrednost ustreznega sredstva ali zmanjšajo časovno še razmejeni zneski podpore za znesek vračila.

ponovno oceniti knjigovodsko vrednost sredstva po nabavni vrednosti (ali prevrednoteni vrednosti po začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti), zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti, ugotovljen po tem standardu.

Poleg tega je celotno knjigovodsko vrednost teh rezervacij treba razkriti za vsako posamezno poslovno združitev.

Posledica pripoznavanja knjigovodske vrednosti prodanih zalog med odhodki je vzporejanje stroškov in prihodkov.

Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja.

Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti v bilanci stanja in njegovo davčno vrednostjo.

znesek tečajnih razlik, ki se pojavijo v obdobju in so vštete v knjigovodski znesek sredstev v skladu z dovoljeno drugačno rešitvijo iz odstavka 21.

MRS 36 pojasnjuje, kako podjetje pregleduje knjigovodsko vrednost svojih sredstev, kako ugotavlja nadomestljivo vrednost sredstva in kdaj pripozna ali razveljavi izgubo zaradi oslabitve.

prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja podjetja;

amortizirati vsako knjigovodsko vrednost dobrega imena v preostali dobi koristnosti, določeni po tem standardu (glejte odstavke 44 do 54);

ne vključuje pa knjigovodske vrednosti nobene pripoznane obveznosti, razen če se nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote ne more ugotoviti brez upoštevanja te obveznosti.

Kljub temu bo posledica prihodnje povrnitve knjigovodske vrednosti obdavčljivi tok gospodarske koristi v podjetje in znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka, se bo razlikoval od zneska te gospodarske koristi.

sprememba knjigovodske vrednosti, ki izhaja iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev (glej MRS 16 - Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema));

Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna kot odhodek, razen če je vštet v knjigovodsko vrednost kakega drugega sredstva.

V primeru odloženega prihodka je davčna vrednost iz tega izhajajoče obveznosti njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek prihodka, ki v prihodnjih obdobjih ne bo obdavčljiv.

celotni znesek, ki je vključen v bilanco stanja za posojila in terjatve, za katere banka ni pripisala obresti, ter podlago, ki jo uporablja za ugotavljanje knjigovodskega zneska omenjenih posojil in terjatev.

Na primer če knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva že upošteva izgubo gospodarskih koristi, se kasnejša vrednost porabe za obnovitev prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo od sredstva, usredstvi, pod pogojem da knjigovodska vrednost ne presega nadomestljive vrednosti sredstva.

v takšnem primeru je iztrženi znesek presežka razlika med amortizacijo na podlagi prevrednotene knjigovodske vrednosti sredstva in amortizacijo na podlagi njegove izvirne nabavne vrednosti.

Pri poravnavi obveznosti za njeno knjigovodsko vrednost podjetje zmanjša svoj prihodnji obdavčljivi dobiček za 100 in tako zmanjša svoje prihodnje davčno plačilo za 25 (25 % od 100).

Navedeni standard pojasnjuje, kako podjetje pregleduje knjigovodsko vrednost svojih sredstev, kako ugotovi nadomestljivo vrednost sredstva in kdaj pripozna ali razveljavi izgubo zaradi oslabitve [12].

Da bi podjetje povrnilo knjigovodsko vrednost 100, mora zaslužiti obdavčljivi dobiček 100, vendar bo lahko odštelo le davčno amortizacijo 60.

ugotoviti, ali je knjigovodsko vrednost dobrega imena mogoče utemeljeno in dosledno razporediti na proučevano denar ustvarjajočo enoto;

Davčna vrednost sredstva je znesek, ki se pri obračunu davka odšteje od vsake obdavčljive gospodarske koristi, ki priteče v podjetje, kadar se z njo povrne knjigovodska vrednost sredstva.

če se uporablja normna rešitev, poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, če je ta bistveno drugačna od knjigovodske vrednosti.

kosmato knjigovodsko vrednost in nabrane amortizacijske popravke vrednosti (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja;

kosmato knjigovodsko vrednost in nabrano amortizacijo (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja;

kosmato knjigovodsko vrednost in nabrano amortizacijo (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja.

V nekaterih zakonodajah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed dvojega ali na oboje:

Toda takšna sredstva je mogoče pripoznati samo toliko, da tako dobljena knjigovodska vrednost takšnega sredstva in z njim povezanih sredstev ne preseže celotne nadomestljive vrednosti tega sredstva in z njim povezanih sredstev.

amortizirati preostalo knjigovodsko vrednost dobrega imena v njegovi preostali dobi koristnosti, določeni po tem standardu (rešitev kot v okoliščinah 4).

Ko podjetje povrne knjigovodsko vrednost sredstva, se obdavčljiva začasna razlika odpravi in podjetje ima obdavčljivi dobiček.

Davčne posledice nadomestitve knjigovodske vrednosti nekaterih sredstev ali obveznosti so lahko odvisne od načina nadomeščanja ali poravnavanja, na primer:

ali se pripoznavanje deleža v izgubi pridruženega podjetja ali skupaj obvladovanega podjetja (v katero se naložbi), ki presega knjigovodsko vrednost finančne naložbe, nadaljuje, če ima podjetje v podjetju, v katero naložbi, druge finančne deleže, ki niso všteti v knjigovodsko vrednost finančne naložbe.

Zato podjetje pripozna sredstvo 270 in razkrije, da je omejitev zmanjšala knjigovodsko vrednost sredstva za 50 (glej odstavek 120(c)(vi)).

Znesek preračuna v zvezi s prevrednotenjem ali izločitvijo amortizacijskega popravka vrednosti oblikuje del povečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti, obravnavanega v skladu z odstavkoma 37 in 38.

knjigovodsko vrednost, ki bi se ugotovila (po odštetju amortizacijskega odpisa), če v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana nobena izguba zaradi oslabitve sredstva.

Razlika med knjigovodsko vrednostjo prevrednotenega (revaloriziranega) sredstva in njegovo davčno vrednostjo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek.

Ko so zaloge prodane, se njih knjigovodski znesek pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil ustrezni prihodek obračunan.

Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek na naslednji način:

V takšnih okoliščinah se kasnejša vrednost porabe doda h knjigovodski vrednosti sredstva, kolikor je je mogoče nadomestiti pri njegovi prihodnji uporabi.

v takšnem primeru je znesek iztrženega presežka razlika med amortizacijo prevrednotene knjigovodske vrednosti sredstva in amortizacijo, ki bi bila pripoznana na podlagi izvirne vrednosti sredstva.