Države članice lahko povečajo mejo iz odstavka 1 na največ 25 % v primeru nekaterih obveznic, če jih izda kreditna institucija, ki ima svoj registrirani sedež v državi članici in je po zakonu predmet posebnega javnega nadzora, namenjenega zaščiti imetnikov obveznic.

Ne glede na odstavek 14 Priloge I lahko države članice določijo zahtevo za posebna tveganja za obveznice z dodeljeno utežjo 10 % iz člena 11(2) Direktive 89/647/EGS, ki je enaka polovici zahteve za posebna tveganja za postavke kvalificiranih izdajateljev z enako preostalo dospelostjo kot takšna obveznica.

Izvajalec predloži pristojnim organom, ki jih določijo države članice, izjavo, v kateri navede, da namerava odkostiti zadnje četrti, kakor je opredeljeno v členu 1 po pogojih te uredbe, in izvoziti celotno količino dobljenih kosov brez kosti tako, da se zavije vsak kos posebej.

Za največ sedem let po 1. januarju 1993 lahko države članice določijo 10 % tehtanje obveznic, opredeljenih v členu 22(4) Direktive 85/611/EGS, in ga ohranijo za kreditne institucije, kadar in če se jim to zdi potrebno, s čimer preprečijo resnejše motnje v delovanju svojih trgov.

Države članice lahko dvignejo 5 % mejo iz prvega stavka odstavka 1 na največ 25 % pri nekaterih obveznicah, če jih izda kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici, ki je zakonsko predmet posebnega javnega nadzora za varstvo imetnikov obveznic.

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz kosti in proizvodov iz kosti (razen kostne moke), rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit), namenjenih uporabi razen za sestavino krme, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal(izjava v poglavju 16)

Izvajalec predloži pristojnim organom, ki jih določijo države članice, izjavo, da ima namen odkostiti bodisi sprednje četrti živali bodisi zadnje, kakor je bilo določeno v členu 1 pod pogoji te uredbe, in ob upoštevanju člena 6 izvoziti celotno količino dobljenih kosov brez kosti, pri čemer je vsak razrez posamično pakiran.

Evropski parlament je sprejel vrsto resolucij o odnosih med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v letih 1994, 1998 in 1999. Evropska unija in Združene države Amerike so se dogovorile o okrepitvi medsebojnih odnosov v Transatlantski deklaraciji iz leta 1990, Novi transatlantski agendi iz leta 1995, Transatlantskem gospodarskem partnerstvu iz leta 1998 in Bonnski deklaraciji iz leta 1999.

Za preprečevanje posebnega tveganja zlorabe v prostih conah in drugih občutljivih območjih, na primer carinskih skladiščih, države članice na teh območjih zagotovijo nadzor, ki je učinkovit na vseh stopnjah dejavnosti in ne manj strog kakor na drugih delih carinskega območja.";

Ne glede na odstavek 6 obalna država v vseh primerih, ko je ustrezni postopek določila pristojna mednarodna organizacija ali je bil dogovorjen na kateri koli drug način, da bi se ugodilo zahtevam, ki se nanašajo na položitev varščine ali kakega drugega primernega denarnega jamstva če je vezana s temi postopki dovoli, da ladja nadaljuje potovanje.

Države članice obvestijo Komisijo po teleksu pred petindvajsetim dnevom vsakega meseca o količinah, za katere so "potrdila za odkoščeno meso" v teku predhodnega meseca pripeljala do bodisi plačila posebnega nadomestila ali predplačila iz člena 25 Uredbe (EGS) št. 2730/79 ali člena 5 Uredbe (EGS) št. 565/80.

Država članica lahko v skladu z veljavno zakonodajo ter za zadovoljevanje posebnih potreb, izvzame iz določb te direktive tista zdravila, ki se izdajajo v odgovor na prostovoljno naročilo v dobri veri, pripravljena v skladu s specifikacijami pooblaščenega zdravstvenega strokovnjaka, ki jih bodo njegovi posamezni bolniki uporabljali na njegovo neposredno osebno odgovornost.

Država članica lahko v skladu z veljavno zakonodajo in za zadovoljevanje posebnih potreb, izvzame iz določb te direktive tista zdravila, izdana v odgovor na prostovoljno dobroverno naročilo, ki so pripravljena v skladu s specifikacijami pooblaščenega zdravstvenega delavca in, ki jih bodo posamezni bolniki uporabljali na njegovo neposredno osebno odgovornost.

obveznice, dolžniške vrednostne papirje ter druge instrumente denarnega in kapitalskega trga, ki jih ne izdajajo državni, lokalni ali regionalni organi ali podjetja, ki spadajo v cono A, opredeljeno v Direktivi 2000/12/ES, ali ki jih izdajajo mednarodne organizacije, med katerih članicami ni niti ene države članice Skupnosti, v primerjavi z enakimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajajo taki organi.

obveznic, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih denarnih instrumentov in instrumentov kapitalskega trga, ki jih ne izdajo države, lokalni ali regionalni organi ali podjetja, ki spadajo v cono A, opredeljeno v Direktivi 89/647/EGS 14, ali izdajatelji, med katerimi so mednarodne organizacije, ki med svoje člane ne prištevajo niti ene države članice Skupnosti, v primerjavi z enakimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajo taka telesa.

Podjetje določa diskontno mero in druge finančne predpostavke v nominalnih (navedenih) izrazih, razen če so ocene v realnih (inflaciji prilagojenih) izrazih zanesljivejše, na primer v hiperinflacijskem gospodarstvu (glej MRS 29 - Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih), ali kjer so zaslužki vezani na indeks in obstaja razvit trg na indekse vezanih obveznic v isti valuti in z enakimi plačilnimi roki.

ker se z namenom preprečevanja zamenjave proizvodov določbe, kot so trenutno določene v zgoraj navedenih uredbah, lahko uporabijo skladno s pogoji, določenimi za količino izvoznih nadomestil le z zahtevo, da izvozne formalnosti ter, kjer je to primerno, razrez in odkoščenje, potekajo v državi članici, v kateri so bile živali zaklane;

Plinski kromatograf s plamensko-ionizacijskim detektorjem in kolone iz nerjavečega jekla (4 m × 1/8 palca), poprej obdelan z dimetildiklorosilanom in pakiran skupaj s trdno fazo iz mešanice dietilenglikol sukcinata (5 %) in fosforne kisline (1 %) (DEGS - H3PO4) ali iz mešanice dietilenglikol adipata (7 %) in fosforne kisline (1 %) (DEGA - H3PO4), vezane na Gaschrom Q 80-100 mesh.

Zdravila Arava ne smejo uporabljati bolniki: • z boleznimi jeter, • s stanji hude imunske pomanjkljivosti, kakršno je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS), • s slabim delovanjem kostnega mozga ali nizkim številom krvnih celic (rdečih krvnih celic, belih krvnih celic ali krvnih ploščic), ki ju ne povzročata revmatoidni ali psoriatični artritis, • s hudimi okužbami, • z zmerno do hudo boleznijo ledvic, • s hudo hipoproteinemijo (nizke koncentracije krvnih beljakovin).

5 % svojih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji in drugi denarni instrumenti in instrumenti kapitalskega trga istega podjetja, ali v posojila, dana istemu posojilojemalcu, vzeto skupaj, posojila, ki niso dana državi, lokalnim ali regionalnim organom ali mednarodni organizaciji, v katero so včlanjene ena ali več držav članic.

5 % svojih skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se štejejo kot delnice, v obveznice, dolžniške vrednostne papirje in druge instrumente denarnega in kapitalskega trga istega podjetja, ali v posojila, odobrena istemu posojilojemalcu, vzeto skupaj, pri tem pa gre za posojila, razen posojila državnemu, regionalnemu ali lokalnemu organu ali mednarodni organizaciji, katere članica je ena država članica ali več.

Kadar so oblasti kake države stranke zadržale ladjo, ki pluje pod zastavo druge države stranke, trdi pa se, da država, ki je zadržala ladjo, ni upoštevala določb te konvencije o takojšnji izpustitvi ladje ali njene posadke potem, ko je bila položena razumna varščina ali drugo denarno jamstvo, se lahko vprašanje izpustitve predloži vsakemu sodišču ali arbitražnemu sodišču, o katerem se stranke sporazumejo; če se sporazum ne doseže v 10 dneh po zadržanju, pa sodišču ali arbitražnemu sodišču, ki ga na podlagi člena 287 določi država, ki je zadržala ladjo, ali Mednarodnemu sodišču za pomorsko mednarodno pravo, razen če se stranke ne sporazumejo drugače.

Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki ustreza določbam naslova I in je 1. januarja 1992 v tranzitu v Skupnosti ali v Jordaniji v začasni hrambi, v carinskih skladiščih ali v prostocarinski coni, če se carinskim organom uvozne države v šestih mesecih od omenjenega dne predloži za to blago potrdilo EUR.1, ki ga pristojni organi izvozne države izdajo za nazaj, skupaj z dokumenti, ki kažejo, da je bilo blago v neposrednem prevozu.`

Naslednje določbe Sporazuma, podpisanega v Bonnu 25. junija 1991, o pristopu Kraljevine Španije h Konvenciji, podpisanega v Schengnu 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko, h kateri je pristopila Italijanska republika na podlagi sporazuma, podpisanega v Parizu 27. novembra 1990, njegova sklepna listina in z njo povezane izjave:

Naslednje določbe Sporazuma, podpisanega v Bonnu 25. junija 1991, o pristopu Portugalske republike h Konvenciji, podpisani v Schengnu 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, med vladami držav članic Gospodarske unija Beneluks, Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko, h kateri je pristopila Italijanska republika na podlagi sporazuma, podpisanega v Parizu 27. novembra 1990, njegove sklepne listine in z njim povezane izjave:

Protokol, podpisan v Bonnu 25. junija 1991, o pristopu Vlade Kraljevine Španije k Sporazumu med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike, o postopni odpravi nadzora na njihovih skupnih mejah, podpisan v Schengnu 14. junija 1985, kakor je bil spremenjen s Protokolom o pristopu vlade Italijanske republike, podpisanem v Parizu 27. novembra, in njegove spremne izjave.

Protokol, podpisan v Bonnu 25. junija o pristopu Vlade Portugalske republike k Sporazumu med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi nadzora na njihovih notranjih mejah, podpisan v Schengnu 24. junija 1985, kakor je bil spremenjen s Protokolom o pristopu vlade Italijanske republike, podpisan v Parizu 27. novembra 1990, in z njegovimi spremnimi izjavami.

ker se pri dodelitvi blagovnih količin posameznemu prosilcu ne smejo upoštevati samo razpoložljive količine v skladu z uvoznim režimom za nek izdelek in določeno tretjo državo, ampak tudi dobrovernost upravičenca kot proizvajalca in napori proizvajalca, da znotraj Skupnosti obdrži proizvodnjo in zaposlenost za izdelke na isti stopnji proizvodnje, pri čemer se ne smejo zmanjševati količine, ki so bile dodeljene in so jih pretekli upravičenci že izkoristili;

Sporazum o pristopu helenske republike h Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisani 19. junija 1990 v Schengnu, h kateri je Italijanska republika pristopila s Sporazumom, podpisanim dne 27. novembra 1990 v Parizu, in h kateri sta Kraljevina Španija in Portugalska republika pristopili s sporazumoma, podpisanima dne 25. junija 1991 v Bonnu

Naslednje določbe Sporazuma, podpisanega v Madridu 6. novembra 1992, o pristopu Helenske republike k Konvenciji, podpisani v Schengnu 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko, h kateri so pristopile Italijanska republika na podlagi sporazuma, podpisanega v Parizu 27. novembra 1990, Kraljevina Španija in Portugalska republika na podlagi Sporazuma, podpisanega v Bonnu 25. junija 1991, njegova Sklepna listina in z njo povezane izjave:

Protokol, podpisan v Madridu 6. novembra 1992, o pristopu Vlade Helenske republike k sporazumu med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike, o postopni odpravi nadzora na njihovih notranjih mejah, podpisanem v Schengnu 14. junija 1985, kakor je bil spremenjen s protokoli o pristopu Vlade Italijanske republike, podpisanem v Parizu 27. novembra 1990, in vlad Kraljevine Španije in Portugalske republike, podpisanem v Bonnu 25. junija 1991, ter njegova spremna izjava.

• Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, katerokoli pomožno snov ali v sledeh prisotne snovi (npr. neomicin) (glejte poglavji 4. 4 in 6. 1). • Dedne in pridobljene imunske pomanjkljivosti zaradi stanj, kot so: akutne in kronične levkemije, limfomi, druga stanja, ki prizadenejo kostni mozeg ali limfatični sistem, imunosupresija zaradi okužbe z virusom HIV/ AIDS in celična imunska pomanjkljivost. • Imunosupresivno zdravljenje (vključno z visokimi odmerki kortikosteroidov), vendar pa uporaba cepiva ZOSTAVAX ni kontraindicirana pri osebah, ki se zdravijo z lokalnimi/ inhalacijskimi kortikosteroidi ali nizkimi odmerki sistemskih kortikosteroidov ali pa 10 prejemajo kortikosteroide kot nadomestno zdravljenje, npr. v primeru insuficience nadledvične žleze. • Aktivna, nezdravljena tuberkuloza. • Nosečnost (glejte poglavji 4. 4 in 4. 6).

I. Ob podpisu Sporazuma o pristopu Helenske republike h Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisani dne 19. junija 1990 v Schengnu, h kateri je Italijanska republika pristopila s sporazumom, podpisanim dne 27. novembra 1990 v Parizu, in h kateri sta Kraljevina Španija in Portugalska republika pristopili s sporazumoma o pristopu, podpisanima 25. junija 1991 v Bonnu, je Helenska republika podpisala sklepno listino, zapisnik in skupno izjavo ministrov in državnih sekretarjev, podpisanih hkrati s Konvencijo iz 1990.

Upoštevati bi bilo treba obstoječe sporazume o naključnem onesnaženju, denimo Bonski sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi, 1983 (Bonski sporazum o sodelovanju), ki omogočajo vzajemno pomoč in sodelovanje med državami članicami na tem področju, in tudi pomembne mednarodne konvencije in sporazume za zaščito evropskih morskih območij pred primeri onesnaženja, denimo Mednarodno konvencijo o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji, 1990 (Konvencija OPRC), pripravljeno v okviru IMO, Konvencijo za zaščito morskega okolja v severovzhodnem Atlantiku z dne 22. septembra 1992 (Konvencija OSPAR), Barcelonsko konvencijo, Helsinško konvencijo in Lizbonsko konvencijo.

KRALJEVINA BELGIJA, ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA, FRANCOSKA REPUBLIKA, VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG IN KRALJEVINA NIZOZEMSKA, pogodbenice Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisanim 19. junija 1990 v Schengnu, v nadaljevanju Konvencija iz 1990, ter Italijanska republika, ki je pristopila h Konvenciji iz 1990 s Sporazumom, podpisanim 27. novembra 1990 v Parizu, in Kraljevina Španija in Portugalska republika, ki sta h Konvenciji iz 1990 pristopili s sporazumoma, podpisanima dne 25. junija 1991 v Bonnu, na eni strani in HELENSKA REPUBLIKA na drugi strani, so se,

29 Infekcijske in parazitske bolezni Vnetje tonzil, celulitis, otitis media, okožbe oči, akaroza, okužba dihal, onihomikoze, kronični otitis media Bolezni krvi in limfatičnega sistema Granulocitopenija Bolezni imunskega sistema Preobčutljivost na zdravila Presnovne in prehranske motnje Anoreksija, polidipsija Psihiatrične motnje Stanje zmedenosti, ravnodušnost, anorgazmija, otopela čustva Bolezni živčevja Nedovzetnost za dražljaje, izguba zavesti, nevroleptični maligni sindrom, diabetična koma, cerebrovaskularni dogodki, potlačen nivo zavesti, cerebralna ishemija, cerebrovaskularne motnje, tranzitorna ishemična ataka, disartrija, motnje pozornosti, motnje ravnotežja, motnje govora, motnje koordinacije, motnje pri gibanju Očesne bolezni Očesna hiperemija, izcedek iz očesa, otekanje oči, suho oko, povečano solzenje, fotofobija, zmanjšana ostrina vida, zavijanje oči, glavkom Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta Tinitus Žilne bolezni Zardevanje Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora Sopenje, aspiracijska pljučnica, pljučna kongestija, respiratorne motnje, žvižgi v pljučih, epistaksa, kongestija dihal, hiperventilacija, hripavost Bolezni prebavil Disfagija, inkontinenca blata, fekalom, oteklina ustnice, heilitis Bolezni kože in podkožja Kožne rane, bolezni kože, razbarvanje kože, seboroični dermatitis, hiperkeratoza, prhljaj, eritem Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva Rabdomioliza, otekanje sklepov, nenormalna telesna drža, okorelost sklepov Bolezni sečil Enureza,, disurija, polakiurija Motnje reprodukcije in dojk Motnje ejakulacije, izcedek iz nožnice, motnje menstrualnega ciklusa Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Generaliziran edem, edem obraza, motnje v telesni drži, žeja, mrazenje, hladne okončine, odtegnitveni sindrom,

Od 1. januarja 1993 niti tuje niti domače banke ne morejo opravljati borznih poslov z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun strank; vendar pa banke, vključno s podružnicami tujih bank, smejo trgovati z državnimi obveznicami in vrednostnimi papirji, ki jih podpira država.

Pravna oseba je na javnem razpisnem postopku ali katerem koli drugem postopku, ki zagotavlja bona fide naravo pogodbe (npr. oglaševanje razpoložljivosti pogodbe) pridobila pogodbo o zagotavljanju storitve za največ tri mesece, ki jo je sklenila s končnim potrošnikom v zadevni državi članici, če ta zahteva obstaja ali je uvedena v državi članici po zakonih, predpisih in zahtevah Skupnosti ali njenih držav članic.

zahtevke v zvezi s pogodbami ali transakcijami, z izjemo obveznic, finančnih garancij ali jamstev, za katere pravne ali fizične osebe ali organi iz navedenega člena pred sodiščem države članice dokažejo, da so pogodbenice zahtevek sprejele pred sprejetjem ukrepov, določenih na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 661 (1990) in z njo povezanih resolucij, in da ti ukrepi niso imeli nikakršnega vpliva na obstoj ali vsebino zahtevka;

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki je skladno z določbami tega protokola in ki je na dan začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi v tranzitu bodisi se v Skupnosti ali Romuniji začasno skladišči v carinskih skladiščih ali prostih conah, pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od tega datuma predloži potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki ga naknadno izdajo carinski organi države izvoznice, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo neposredni prevoz blaga.

Da se lahko carinski organi prepričajo o pogojih skladiščenja blaga na ozemlju vsake od zadevnih držav v primerih, ko ni bilo v carinskem skladišču in je namenjeno za ponovni izvoz v enakem stanju, navedeni organi prej izdana potrdila o gibanju blaga, predložena ob uvozu blaga, na zahtevo imetnika blaga ustrezno potrdijo ob uvozu, nato pa še vsakih šest mesecev.

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe naslova I in ki je na datum uveljavitve tega sporazuma bodisi v tranzitu ali v Skupnosti ali na Norveškem v začasnem skladiščenju v carinskih skladiščih ali v prostih območjih, pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od tega datuma predloži potrdilo o gibanju blaga, ki so ga naknadno izdali pristojni organi države izvoznice skupaj z dokumenti, ki dokazujejo prevozne pogoje.

GLEDE NA trdno zavezanost Skupnosti in držav članic ter Gruzije k polni uveljavitvi vseh načel in določb iz Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ter sklepnih dokumentov madridskega in dunajskega srečanja, iz dokumenta bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, iz Pariške listine za novo Evropo ter iz helsinškega dokumenta KVSE "Izzivi sprememb" iz leta 1992 ter drugih temeljnih dokumentov OVSE,