(n) BCF faktor biokoncentracije

kadar snov ni hitro razgradljiva, ali je log Pow > 3,0 (razen če ni poskusno določen BCF < 100).

je najvišji biookoncentracijski faktor (BCF) večji od 1000 za fitofarmacevtska sredstva z biološko lahko razgradljivimi aktivnimi snovmi ali večji od 100 za pripravke, ki so biološko težje razgradljivi,

BCF - faktor biokoncentracije.

BKF se izrazi kot funkcija skupne mokre teže rib.

Ponavadi se meja zaupanja pri biokoncentracijskih faktorjih iz dobro zasnovanih študij približa ± 20 %.

Določi se tudi koncentracijski faktor (BKFk) kot razmerje k1/k2, dveh konstant kinetike prvega reda.

Biokoncentracijski faktorji, izračunani neposredno iz konstant kinetične stopnje (k1/k2), se imenujejo kinetični faktor koncentracije, BKFk.

Ker teža in starost rib včasih odločilno vplivata na BKF vrednosti (1), je treba te podatke točno beležiti.

BKF je treba izraziti tako kot funkcijo mokre teže in, za visoko lipofilne snovi, kot funkcijo vsebnosti lipida.

Če krivulja doseže plato, torej če postane približno asimptotična na časovno premico, se BKFss stabilnega stanja izračuna na podlagi enačbe: C

Za izračun faktorja BKFk in konstant stopenj k1 in k2 je zaželena uporaba računalniških metod za izračun nelinearnih parametrskih ocen (11).

Faza očiščenja je vedno potrebna, razen če je bila absorpcija snovi v fazi absorpcije zanemarljiva (npr. BKF je manjši od 10).

Parametri, ki določajo biokoncentracijski potencial, vsebujejo konstanto stopnje absorpcije (k1), konstanto stopnje očiščenja (k2) in BKFss.

Biokoncentracijski faktorji, ki temeljijo na skupnih radioaktivnih ostankih, tako ne morejo biti neposredno primerljivi z biokoncentracijskimi faktorji, izpeljanim zgolj s specifično kemično analizo izvorne spojine.

Dodatni vzorci se shranijo in analizirajo samo, če se rezultati prvega kroga analiz izkažejo kot neustrezni za izračun biokoncentracijskega faktorja z želeno natančnostjo.

Kadar so vrednosti biokoncentracijskih faktorjev (BCF) med 100 in 1000 ali kadar je EC50 aktivne snovi manjši od 0,1 mg/1, bi lahko bil primeren tudi test toksičnosti za zgodnje razvojne stopnje rib.

Postopki čiščenja se lahko uporabijo v študijah o radioaktivnosti, da se določi BKF, temelječ na izvorni spojini, če je treba, pa se določijo tudi glavni metaboliti.

Sposobnost snovi ali ustreznih sestavin pripravka 1, da se kopičijo v živih organizmih in prehajajo skozi prehranjevalno verigo, z navedbo Kow in BCF, če sta na voljo.

Če stabilno stanje ni doseženo, se za oceno nevarnosti BKFss lahko dovolj natančno izračuna na podlagi "stabilnega stanja" pri 80 % (1,6/k2) ali 95 % (3,0/k2) glede na ravnovesje.

V tem smislu se biocid šteje kot pogojno bioakumulativen, če je log Pov (log oktanol/voda porazdelitveni koeficient) ≥ 3,0 (razen če je z eksperimentom opredeljeni biokoncentracijski faktor BKF ≤ 100).

Če se merijo skupni radioaktivni ostanki (na primer z izgorevanjem ali topnostjo v tkivu), BKF temelji na izvorni spojini, vseh zadržanih metabolitih in tudi asimiliranem ogljiku.

Če je BKF glede na skupne radioaktivno označene ostanke ≥ 1000 %, je priporočljivo in za določene kategorije kemikalij, kot so na primer pesticidi, zelo priporočljivo, da se ugotovijo in količinsko opredelijo razkrojki, ki predstavljajo ≥ 10 % skupnih ostankov v ribjem tkivu v stabilnem stanju.

Biokoncentracijski faktor stabilnega stanja (BKFss ali KB) se v daljšem časovnem obdobju znatno ne spreminja, pri čemer koncentracija preskusne snovi v okoliškem gojišču v tem obdobju ostaja konstantna.

Predocena biokoncentracijskega faktorja (BKF), včasih označena s KB, bo za take superlipofilne snovi predvidoma višja od vrednosti biokoncentracijskega faktorja stabilnega stanja (BKFss), ki naj bi se določila na osnovi laboratorijskih poskusov.

Biokoncentracijski faktor (BKF ali KB) je koncentracija preskusne snovi v/na ribah ali določenih tkivih le-teh (Cf kot μg/g (ppm)) kadarkoli med fazo absorpcije v tega akumulacijskega preskusa, deljena s koncentracijo kemikalije v okoliškem gojišču (Cw kot μg/ml (ppm)).

Ker je v nekaterih primerih na osnovi takega števila vzorcev težko izračunati razmeroma natančno oceno BKF vrednosti, zlasti če ne gre za preprosto kinetiko očiščenja prvega reda, je priporočljivo v obeh fazah vzorce vzeti bolj pogosto (glej Prilogo 4).

da je biokoncentracijski faktor (BCF) za maščobna tkiva v neciljnih vretenčarjih večji od 1, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ni neposrednih niti posrednih nesprejemljivih učinkov po uporabi biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe.

je biokoncentracijski faktor (BCF, se nanaša na maščobno tkivo) večji od ena, razen če se z ustrezno oceno tveganja jasno dokaže, da uporaba fitofarmacevtskega sredstva v dejanskih pogojih predlagane uporabe nima nesprejemljivega - posrednega ali neposrednega - vpliva po uporabi pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe.

Kjer je možno, se biokoncentracijski faktor izračuna tako kot razmerje (BKFss) koncentracije v ribah (Cf) in v vodi (Cw) med očitnim stabilnim stanjem ter kot kinetični biokoncentracijski faktor (BKFk) kot razmerje konstant stopenj absorpcije (k1) in očiščenja (k2), ob predpostavljanju kinetike prvega reda.

biokoncentracijski faktor stabilnega stanja (BKFss) in/ali kinetični koncentracijski faktor (BKFk) ter, če je to primerno, 95 % meje zaupanja za konstante stopenj absorpcije in očiščenja (izgube) (vse izraženo v odnosu do celega telesa in skupne vsebnosti lipida v živali ali določenih tkiv le-te, če je izmerjena), meje zaupanja in standardna deviacija (če je na razpolago) in metode analize računavanja/analize podatkov za vsako koncentracijo uporabljene preskusne snovi,

da je biokoncentracijski faktor (BCF) večji od 1 000 za snovi, ki so hitro biorazgradljive, ali večji od 100 za snovi, ki niso hitro biorazgradljive, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ni posrednih bodisi neposrednih nesprejemljivih učinkov na sposobnost preživetja izpostavljenih organizmov, vključno z morskimi organizmi in organizmi, ki živijo v rečnih ustjih, po uporabi biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe.