'I'm 60, I have a secondary school education, and I'm an old age pensioner. I gave birth twice. My children and grandchildren are more or less provided for. I live with my husband, who is two years older, in a two-room apartment in an apartment block. I lived through my 'time of life' without special problems. But now I'm the picture of misery, for no special reason. As a matter of fact, I'm very pessimistic and I fear in advance what if something happens to them. .. In short, I see fears where there shouldn't be any, and so harass those around me and myself.' This is a passage from Ana's letter to the 'Advice/Answer' columnist.
»Stara sem 60 let, imam srednješolsko izobrazbo in sem upokojena s polno delovno dobo,« piše bralka Anka v rubriki »Svetujemo/Odgovarjamo « in nadaljuje: »Rodila sem dvakrat. Otroka in vnuki so v glavnem materialno preskrbljeni. Z možem, ki je dve leti starejši, živiva sama v dvosobnem stanovanju v bloku. Svoja »ženska prehodna leta« sem v redu prešla, brez posebnih težav. Zdaj pa sem kot kup nesreče, brez pravega vzroka. Sem namreč zelo črnogleda in se že vnaprej bojim, če se bo komu kaj zgodilo ... Skratka, delam si strahove, kjer jih ni in tako »težim« okolici in sebi.«