Zahteva za direktno ruto

zahtevo za direktno ruto.

8.8.3.1.5 Zahteva za direktno ruto (podrobno opisano v Prilogi A):

vrednost `"ZZZ"` , če prevzemna enota kontrole letenja zahteva direktno ruto:

Temeljna pravila za direktne rute

vrednost "ZZZ", če prevzemna enota kontrole letenja zahteva direktno ruto, vendar natančna točka, na kateri naj bi se začela, ni znana;

Ti se nanašajo neposredno na rutinske elemente preskusov, ki se izvajajo v laboratoriju.

Pravila za koordinacijo takšnih sprememb, vključno z direktnimi rutami, so določena v Prilogi B;

Pogoji za uporabo on-line izmenjave podatkov za koordinacijo letov na direktnih rutah so dvostransko dogovorjeni.

če so v središču že vsaj eno leto, so bile opravljene rutinske preiskave v skladu s poglavjem II Priloge B k Direktivi 88/407/EGS;

Predpisi o usklajevanju takšnih sprememb, vključno z direktnimi rutami, so določena v Prilogi B - Posebne zahteve za obdelavo rut,

Pravila za koordinacijo takšnih sprememb, vključno z direktnimi rutami, so določena v Prilogi B, Posebne zahteve za obdelavo rut;

ker Priloga III k Direktivi 90/539/EGS določa, da lahko Komisija določi merila za uporabo cepiv proti atipični kokošji kugi v okviru programov rednega cepljenja;

referenčne metode in, če je potrebno, merila, ki urejajo rutinske metode analiz in preskušanja, ki naj se uporabljajo za spremljanje izpolnjevanja zahtev te direktive, in metode vzorčenja,

ker poglavje V(8) Priloge k navedeni direktivi določa, da morajo v primeru odsotnosti rutinskih testnih postopkov za viruse in določenih viroloških standardov zdravstvene kontrole temeljiti na številu fekalnih bakterij;

Podatki, potrebni za obvestila in koordinacijo letov na direktnih rutah, so v sporočilih, ki se uporabljajo, vsebovani v koordinacijski točki [podatki o predvidenem času in položaju (format ICAO) in koordinacijskih podatkih (format ADEXP)] in ruti.

ker je iz tehničnih razlogov najprej treba določiti referenčne analitske metode in preskušanje, da se zagotovi izpolnjevanje standardov iz člena 3(A)(3) Direktive 85/397/EGS; ker je zlasti pomembno, da se preučijo pogoji, pod katerimi se uporabljajo rutinske analitske metode in preskušanje; ker morajo pristojni organi, dokler niso znani rezultati te študije, poskrbeti, da se uporabljajo ustrezne rutinske metode, da se zagotovi izpolnjevanje navedenih standardov;

Zaradi napredovanja analitske kemije od sprejetja Direktive 96/23/ES se je koncept rutinskih metod in referenčnih metod nadomestil s pristopom po merilih, v katerem se določijo merila učinkovitosti in postopki za validacijo presejevalnih in potrditvenih metod.

ker se je z rutinskim inšpekcijskim pregledom po členu 5 Direktive 72/462/EGS in členu 3(1) Odločbe Komisije 83/196/EGS z dne 8. aprila 1983 o inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki se izvajajo v zvezi z uvozom govedi, prašičev in svežega mesa iz držav nečlanic fn, izkazalo, da se je raven higiene v nekaterih obratih od zadnjega inšpekcijskega pregleda spremenila;

ker je rutinska inšpekcija po členu 5 Direktive 72/462/EGS in členu 3(1) Odločbe Komisije 83/196/EGS z dne 8. aprila 1983 o inšpekcijskih pregledih, ki jih je treba v zvezi z uvozom govedi in prašičev ter svežega mesa iz držav nečlanic opraviti na kraju samem fn, razkrila, da se je raven higiene v nekaterih obratih po zadnjem inšpekcijskem pregledu spremenila;

ker je rutinska inšpekcija po členu 5 Direktive 72/462/EGS in členu 3(1) Odločbe Komisije 83/196/EGS z dne 8. aprila 1983 o inšpekcijskih pregledih, ki jih je treba v zvezi z uvozom goved in prašičev ter svežega mesa iz držav nečlanic opraviti na kraju samem fn, razkrila, da se je raven higiene v nekaterih obratih po zadnjem inšpekcijskem pregledu spremenila;

ker je rutinska inšpekcija v skladu s členom 5 Direktive 72/462/EGS in člena 3(1) Odločbe Komisije 86/474/EGS z dne 11. septembra 1986 o inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih je treba opraviti pri uvozu goveda in prašičev ter svežega mesa iz držav nečlanic fn, pokazala, da se je raven higiene v enem od obratov od zadnjega inšpekcijskega pregleda spremenila;

Proizvajalec mora pred začetkom izdelave pripraviti dokumente, ki določajo proizvodne procese, zlasti kar zadeva sterilizacijo, skupaj z vsemi utečenimi deli, predhodnimi določbami, ki se izvajajo za zagotovitev enotne proizvodnje in skladnosti izdelkov s tipom, kakor je opisan v potrdilu o tipskem pregledu ES, in tudi z ustreznimi zahtevami te direktive.

ker je redni inšpekcijski pregled, opravljen v skladu s členom 5 Direktive 72/462/EGS in členom 2(1) Odločbe Komisije 86/474/EGS z dne 11. septembra 1986 o inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih je treba opraviti pri uvozu goveda, prašičev in svežega mesa iz držav nečlanic fn, pokazal, da se je higienska raven nekaterih obratov od zadnjega pregleda spremenila;

Pred začetkom proizvodnje mora proizvajalec pripraviti dokumente z razlago proizvodnega procesa, zlasti kar zadeva sterilizacijo, kjer je ta potrebna, skupaj z vsemi rutinskimi, vnaprej določenimi določbami, ki se morajo uveljavljati za zagotovitev homogene proizvodnje in, kjer je to primerno, skladnosti izdelkov s tipom, opisanim v potrdilu o ES tipskem preskusu, in z vsemi zahtevami te direktive, ki veljajo zanje.

ker je redni inšpekcijski pregled, opravljen v skladu s členom 5 Direktive 72/462/EGS in členom 3(1) Odločbe Komisije 80/15/EGS z dne 21. decembra 1979 o inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih je treba opraviti pri uvozu goveda, prašičev in svežega mesa iz držav nečlanic fn, pokazal, da se higienska raven nekaterih obratov lahko šteje za zadovoljivo; ker se lahko zato ti obrati obdržijo na seznamu Skupnosti ali se vanj vpišejo;

lahko zaprosi, da v državnem laboratoriju ali pooblaščenem laboratoriju z uporabo vzorcev, ki jih zagotovi vlagatelj, preskusijo, da je analizna metoda detekcije, ki jo predlaga vlagatelj v skladu s točko 8 drugega odstavka člena 5 direktive 81/851/EGS, primerna za uporabo pri rutinskih pregledih za odkrivanje količine zaostankov nad najvišjo dovoljeno količino zaostankov, ki jo dopušča Skupnost v skladu z določbami uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990, ki določa postopek Skupnosti za določitev najvišjih dovoljenih količin zaostankov zdravil za uporabo v veterini v živilih živalskega izvora fn

(7) Znanstvenemu odboru za rastline so bili za ločena posvetovanja predloženi tudi poročilo o beta-ciflutrinu ter ciflutrinu in nadaljnje informacije o obeh snoveh. Od Odbora se je zahtevalo, da izrazi svoje mnenje o primerni oceni tveganja zastrupitve pri vnosu s hrano, ki se bo uporabljala, in potrdi, da razpoložljivi toksikološki podatki podpirajo uporabo le v rastlinjakih in za obdelavo semen. Odbor je v svojih mnenjih fn fn predlagal, da je treba poleg ocene dolgoročnega tveganja zastrupitve pri vnosu s hrano, ki se za fitofarmacevtska sredstva izvaja rutinsko, pri beta-ciflutrinu in ciflutrinu opraviti tudi oceno kratkoročnega tveganja zastrupitve pri vnosu s hrano, da se ocenijo njune morebitne nevrotoksične lastnosti. Odbor je potrdil, da se uporabe, kot so obloge semen in uporabe v rastlinjakih (razen kadar se uporabljajo koristni členonožci), lahko obravnavajo kakor varne za neciljne kopenske in vodne organizme zaradi posebnih okoliščin teh nanosov in imobilnosti beta-ciflutrina in ciflutrina v tleh. Razen tega Odbor podpira sklepe, ki so jih države članice sprejele med ocenjevanjem, in sicer da se nanašanje beta-ciflutrina in ciflutrina s škropljenjem na polju ni pokazalo za dovolj varno glede na meril iz Priloge VI k Direktivi 91/414/EGS. Potem ko je Znanstveni odbor za rastline izrazil svoje mnenje, je predložil oceno kratkoročnega tveganja zastrupitve pri vnosu s hrano in jo obravnaval z državami članicami. Ugotovljeno je bilo, da kratkoročni vnos ostankov najverjetneje ne bo presegel sprejemljivih meja.

ustrezne higienske prostore in opremo za opravljanje rutinskih analiz in jemanje vzorcev v skladu s to direktivo,

Predpisi o usklajevanju takšnih sprememb, vključno z direktnimi rutami, so določena v Prilogi B - Posebne zahteve za obdelavo rut,

ker so države članice v pričakovanju rezultatov te proučitve odgovorne za uporabo ustreznih rutinskih metod za zagotavljanje skladnosti s standardi, predpisanimi z Direktivo 85/397/EGS;

V Direktivi o popolni konkurenci in direktivah v zvezi z zagotavljanjem odprtosti omrežij so telekomunikacijske storitve opredeljene kot "storitve, katerih uporaba obsega v celoti ali deloma prenos oziroma usmerjanje signalov po telekomunikacijskem omrežju."

Nacionalni laboratoriji morajo znotraj zagotavljanja kakovosti dokazati skladnost testov v rutinski uporabi z zahtevami po občutljivosti in specifičnosti, opredeljenimi v Priročniku OIE ali v Prilogi XIV k tej direktivi, ob upoštevanju tistih zahtev, ki so strožje.

Za zagotavljanje homogene proizvodnje in skladnosti izdelkov s tipom, opisanim v certifikatu o ES tipskem preskusu in z zahtevami te direktive, ki veljajo zanje, je treba uresničevati vse rutinske vnaprej določene določbe.

Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4 in rutinski testi iz poglavja II opravljeni v predhodnih 12 mesecih, se živali lahko premestijo iz enega odobrenega osemenjevalnega središča v drugega z enakim zdravstvenim statusom brez izolacije ali testiranja, če je premestitev neposredna.

Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v odstavku 4, in če so v predhodnih 12 mesecih izvedeni rutinski testi iz poglavja II, je dovoljeno premestiti živali iz enega odobrenega osemenjevalnega središča v drugo z enakovrednim zdravstvenim statusom, brez izolacije ali testov, če je premestitev neposredna.

Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v odstavku 4, in če so bili v zadnjih 12 mesecih izvedeni rutinski testi iz II. poglavja, je živali dovoljeno preseliti iz enega odobrenega osemenjevalnega središča v drugega z enakim zdravstvenim statusom, brez izolacije ali testov, če je preselitev neposredna.

Proizvajalec pred začetkom proizvodnje pripravi dokumentacijo, v kateri je opisan proizvodni proces, zlasti kar zadeva sterilizacijo, skupaj z vsemi običajnimi, predhodno določenimi določbami, ki jih je treba upoštevati, da se zagotovi enovitost proizvodnje in skladnost izdelkov s tipom, opisanim v certifikatu o ES tipskem preskusu, ter z ustreznimi zahtevami te direktive.

ker je redni inšpekcijski pregled, opravljen v skladu s členom 5 Direktive 72/462/EGS in členom 3(1) Odločbe Komisije 80/15/EGS z dne 21. decembra 1979 o inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih je treba opraviti pri uvozu goveda, prašičev in svežega mesa iz držav nečlanic [3], pokazal, da se higienska raven nekaterih obratov lahko šteje za zadovoljivo;

Kadar se izda dovoljenje za dajanje na trg nekega veterinarsko medicinskega pripravka, ki se uporablja za zdravljenje živali, katerih meso ali proizvodi so namenjeni prehrani ljudi, morajo pristojni organi poslati nacionalnim referenčnim laboratorijem in referenčnim laboratorijem Skupnosti rutinske analizne metode za odkrivanje ostankov škodljivih snovi, kot to predpisuje točka 8 drugega pododstavka člena 5 Direktive 81/851/EGS [18] in člen 7 Uredbe (EGS) št. 2377/90.

Oceniti je treba vse vrste nanašanja in predlagane opreme za uporabo fitofarmacevtskega sredstva ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz določb o razvrščanju in označevanju Direktive 78/631/EGS o ravnanju z nerazredčenim ali razredčenim sredstvom in različnimi vrstami in velikostmi posod, ki se uporabljajo za mešanje, polnjenje, nanos fitofarmacevtskega sredstva, ter podnebnih pogojev, čiščenja in rednega vzdrževanja opreme za nanos.

Brez poseganja v člen 4a države članice, ki so več kot dve leti proste slinavke in parkljevke, ki ne izvajajo rutinskega cepljenja in, ki z odstopanjem od zahtev te direktive, na svoje ozemlje ne dovoljujejo živalim, cepljenim proti navedeni bolezni, v obdobju, določenem v skladu s postopkom iz člena 12, lahko do 31. decembra 1982 in ob izpolnjevanju splošnih določb Pogodbe, postavljajo naslednje pogoje za vstop živali za razplod, rejo in zakol na svoje ozemlje:

če letno povprečje čred, določeno dne 31. decembra vsako leto, v katerih je bila potrjena okužba s tuberkulozo, ni večje od 1 % vseh čred v določenem območju v zadnjih dveh enoletnih kontrolnih obdobjih, se lahko presledek med dvema rednima testoma podaljša na dve leti, moške živali za pitanje znotraj epidemiološke celote pa se lahko oprosti tuberkulinskih testov, če prihajajo iz čred, uradno prostih tuberkuloze in če pristojni organ jamči, da se moške živali za pitanje ne bodo uporabljale za vzrejo in bodo šle neposredno v zakol,

lahko zaprosi, da v državnem laboratoriju ali pooblaščenem laboratoriju z uporabo vzorcev, ki jih zagotovi vlagatelj, preskusijo, da je analizna metoda detekcije, ki jo predlaga vlagatelj v skladu s točko 8 drugega odstavka člena 5 Direktive 81/851/EGS, primerna za uporabo pri rutinskih pregledih za odkrivanje količine zaostankov nad najvišjo dovoljeno količino zaostankov, ki jo dopušča Skupnost v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990, ki določa postopek Skupnosti za določitev najvišjih dovoljenih količin zaostankov zdravil za uporabo v veterini v živilih živalskega izvora 1;

Ob upoštevanju rezultatov analize tveganja in vseh drugih razpoložljivih spremljajočih informacij je treba zaključiti, da je treba, da bi dosegli izbrano raven zaščite v Skupnosti pred tveganji, ki obstajajo, zlasti za zdravje ljudi, pri rutinski uporabi navedenih hormonov za pospeševanje rasti ter pri zaužitju ostankov, ki se nahajajo v mesu, pridobljenem iz živali, katerim so se navedeni hormoni dajali za pospeševanje rasti, še naprej ohraniti trajno prepoved, predpisano v Direktivi 96/22/ES o estradiolu 17ß in še naprej začasno ohraniti prepoved ostalih petih hormonov (testosterona, progesterona, trenbolon acetata, zeranola in melengestrol acetata).