(b) dokončati obravnavanje prošnje za azil;

V tem primeru je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.

V tem primeru je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.

(d) »obravnavanje prošnje za azil« pomeni vse ukrepe za obravnavo odločb ali odločitev pristojnih organov v zvezi s prošnjo za azil, razen postopkov za določitev države, ki je po tej konvenciji odgovorna za obravnavanje prošnje za azil;

Če ima prosilec za azil veljavno dovoljenje za prebivanje, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, ki je dovoljenje izdala.

Postopek določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil po tej konvenciji, se začne takoj, ko je prošnja za azil prvič vložena v državi članici.

Če ima prosilec za azil veljavni vizum, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, ki je vizum izdala, razen v naslednjih primerih:

Če na podlagi drugih meril iz te konvencije ni mogoče določiti države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, je za to odgovorna prva država članica, v kateri je vložena prošnja za azil.

Če je prošnja za azil vložena v tranzitu na letališču države članice, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje.

Prosilca za azil, ki je v drugi državi članici in tam vloži prošnjo za azil po umiku svoje prošnje med postopkom določanja odgovorne države, država članica, v kateri je bila vložena prošnja za azil, ponovno sprejme pod pogoji iz 13. člena zaradi dokončanja postopka določitve države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil.

(b) če ima prosilec za azil tranzitni vizum in vloži svojo prošnjo v drugi državi članici, v kateri se od njega ne zahteva vizum, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje za azil;

Države članice se zavezujejo, da bodo obravnavale prošnjo za azil katerega koli tujca, ki zaprosi za azil na meji ali na območju katere koli države članice.

Država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za azil po merilih iz te konvencije, mora:

KONVENCIJA O DOLOČANJU DRŽAVE, ODGOVORNE ZA OBRAVNAVANJE PROŠENJ ZA AZIL, VLOŽENIH V ENI OD DRŽAV ČLANIC EVROPSKIH SKUPNOSTI

(a) če je bil vizum izdan s pisnim soglasjem druge države članice, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.

Če ima prosilec za azil več kot eno veljavno dovoljenje za prebivanje ali več veljavnih vizumov, ki so jih izdale različne države članice, te prevzamejo odgovornost za obravnavanje prošnje za azil po naslednjem vrstnem redu:

Vsaka država članica ima pravico do obravnave prošnje za azil, ki ji jo predloži tujec, tudi če takšna obravnava ni njena odgovornost po merilih te konvencije, pod pogojem, da se prosilec za azil s tem strinja.

Če zaprosilo za prevzem odgovornosti ni predloženo v šestih mesecih, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država, v kateri je bila vložena prošnja.

Če je prosilec, ki je vložil prošnjo za azil pri pristojnih organih države članice, na območju druge države članice, mora državo članico, odgovorno za obravnavanje prošnje za azil, določiti država članica, na območju katere je prosilec.

Če je mogoče dokazati, da je prosilec za azil ob prihodu iz države nečlanice Evropskih skupnosti nezakonito prečkal mejo v državo članico po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, v katero je vstopil na ta način.

ZAVEDAJOČ SE nujnosti, da se pri uresničevanju tega cilja sprejmejo ukrepi, s katerimi bi se izognili nastanku razmer, ko so prosilci za azil predolgo prepuščeni negotovosti glede odločitve o svojih prošnjah, in v skrbi, da se vsem prosilcem za azil jamči, da bo ena od držav članic obravnavala njihove prošnje, in se zagotovi, da se prosilci za azil ne napotujejo zaporedno iz ene države članice v drugo, ne da bi se pri tem katera koli od teh držav štela za pristojno za obravnavanje prošnje za azil;

(c) če ima prosilec za azil tranzitni vizum in vloži prošnjo za azil v državi, ki mu ga je izdala in je prejela pisno potrditev diplomatskih ali konzularnih organov namembne države članice, da je tujec, ki je bil oproščen vizumske obveznosti, izpolnil pogoje za vstop v to državo, je ta odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.

Če država članica, v kateri je bila vložena prošnja za azil, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, lahko čim prej, vsekakor pa v šestih mesecih od datuma vložitve prošnje pozove drugo državo članico, da prevzame odgovornost za prosilca.

Država članica, odgovorna za kontrolo vstopa tujca na območje držav članic, je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, razen če tujec po zakonitem vstopu v državo članico, za katero ne potrebuje vizuma, ne vloži prošnje za azil v drugi državi članici, v kateri prav tako ne potrebuje vizuma.

(e) »dovoljenje za prebivanje« pomeni kakršno koli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice in z njim tujcu dovolijo prebivanje na njenem območju, razen vizumov in dovolilnic za prebivanje, izdanih med obravnavanjem prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje ali azil;

Obveznosti iz točk (d) in (e) prvega odstavka prenehajo, če država, odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, po umiku ali zavrnitvi prošnje sprejme in izvrši potrebne ukrepe, da se tujec vrne v izvorno državo ali drugo državo, v katero lahko zakonito vstopi.

Vsaka država članica, tudi če ni odgovorna po merilih iz te konvencije, lahko iz humanitarnih razlogov, zlasti pa družinskih ali kulturnih, obravnava prošnjo za azil na zaprosilo druge države članice pod pogojem, da tako želi prosilec.

Če ima prosilec za azil družinskega člana, ki mu je bil priznan status begunca po Ženevski konvenciji, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom, v državi članici in tam zakonito prebiva, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje, če tako želijo zadevne osebe.

obravnavanje prošenj za azil,

ob spoznanju, da mora politika boja proti nezakonitemu priseljevanju predvideti ustrezne določbe o presoji vlog za azil v skladu z mednarodnim pravom,

Konferenca izjavlja, da priznava pomen resolucije ministrov držav članic Evropskih skupnosti, pristojnih za priseljevanje, z dne 30. novembra/1. decembra 1992 o očitno neutemeljenih vlogah za azil in resolucije Sveta z dne 20. junija 1995 o minimalnih zagotovilih za azilne postopke, vendar pa bi morali še naprej preučevati vprašanje zlorabe azilnih postopkov in ustreznih hitrih postopkov, ki omogočajo, da se preverjanje očitno neutemeljenih vlog za azil odpravi, z namenom, da bi uvedli nove izboljšave in s tem pripomogli k pospeševanju teh postopkov.

obravnavanje prošenj za azil,

I. Postopek ugotavljanja države, pristojne za obravnavanje prošnje za azil

STANDARDNI OBRAZEC ZA DOLOČITEV DRŽAVE ČLANICE ( fn ),PRISTOJNE ZA OBRAVNAVANJE PROŠNJE ZA AZIL

(b) Ali kdo od zainteresiranih nasprotuje obravnavanju prošnje za azil v tej državi članici?

- dovoljenje za začasno prebivanje, izdano osebi za čas obravnavanja prošnje za azil,

Obravnava prošnje za azil, ki ni bila obdelana pred koncem obdobja začasne zaščite, mora biti zaključena po koncu tega obdobja.

vsi postopki preverjanja in odločanja o prošnjah za azil, vključno z ukrepi, ki se sprejmejo na podlagi pravnomočne odločbe v zvezi s prošnjo, razen določitve pogodbenice, ki je odgovorna za obravnavanje prošenj za azil v skladu s to konvencijo.

ob spoznanju, da mora politika boja proti nezakonitemu priseljevanju predvideti ustrezne določbe o presoji vlog za azil v skladu z mednarodnim pravom,

Vsaka prošnja za azil se obravnava na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v vsakem posameznem primeru, ter ob upoštevanju objektivnih razmer, ki prevladujejo v izvorni državi.

o podrobnih pravilih uporabe Uredbe Sveta (ES) No 343/2003 o postavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države

Zlasti je za obravnavo prošnje za azil, ki jo vloži oseba, ki uživa začasno zaščito v skladu s to direktivo, odgovorna država članica, ki je sprejela njeno premestitev na svoje ozemlje.

Izdana na podlagi členov 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o postavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo je v eni državi članici ( fn ). vložil državljan tretje države

Kadar se po preučitvi prošnje status begunca ali, kjer je to ustrezno, druga oblika zaščite ne dodeli osebi, ki izpolnjuje pogoje za uživanje začasne zaščite ali je že uživa, države članice, brez poseganja v člen 28, tej osebi omogočijo uživanje ali nadaljevanje uživanja začasne zaščite v preostalem obdobju zaščite.

Zaprošena država članica, ne glede na merila in določbe Uredbe (ES) št. 343/2003, na katere se zahtevek sklicuje, v roku, ki je predpisan v členu 18(1) in (6) omenjene uredbe, izčrpno in objektivno, na podlagi vseh informacij, ki so ji neposredno ali posredno na voljo, preveri, ali je pristojna za obravnavanje prošnje za azil.

Ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z 18. februarja 2003 o postavitvi meril in mehanizmov za doloèitev države èlanice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav èlanic vloži državljan tretje države fn, ter zlasti èlena 15(5), èlena 17(3), èlena 18(3), èlena 19(3) in (5), èlena 20(1), (3) in (4) in èlena 22(2) te uredbe,

(8) V skladu s èlenom 4 Sporazuma z 19. januarja 2001 med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za doloèitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v državi èlanici ali v Islandiji ali Norveški fn, Islandija in Norveška uporabljata to Uredbo tako, kot jo uporabljajo države èlanice Evropske skupnosti.