(1) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do izdaje plačilnega naloga.

(2) začasen prevzem skrbništva ali nadzora nad premoženjem na podlagi odredbe sodišča ali pristojnega organa, ali na drug način;

Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storil prekrškovni organ.

Če sodišče predlogu ugodi, s sklepom odloži izvršitev uklonilnega zapora do izteka roka za opravo naloge.

Če je potrebno, sodišče, razsodišče ali upravni organ pogodbenice, na katero se odločitev nanaša, na podlagi zahtevka izda odločbo o izvršbi.

Spodbijanje ne vpliva na veljavnost katerega koli dejanja tožilca, opravljenega pred spodbijanjem ali na veljavnost katere koli odredbe ali naloga Sodišča, izdanega pred spodbijanjem.

Če sodišče na ugovor, da tožbeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. člena).

Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje.

Če predmeti niso v kraju omenjenega organa, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za hrambo predmetov, dokler sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, ne izda odredbe o tem.

(f) »zamrznitev« ali »zaseg« pomeni začasno prepoved prenosa, menjave, razpolaganja ali gibanja premoženja ali začasno hrambo ali nadzor premoženja na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa;

g) »zamrznitev« ali »zaseg« pomeni začasno prepoved prenosa, uničenja, menjave premoženja, razpolaganja z njim ali njegovega gibanja ali začasno hrambo premoženja ali nadzor nad njim na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa;

(6) Višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če sodba o prekršku sodišča prve stopnje ni bila izpodbijana zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če nastane pri odločanju o pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi o prekršku, zaradi česar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo.

(2) Izločitev sodnika višjega sodišča lahko zahtevajo osebe iz prejšnjega odstavka v pritožbi zoper sodbo oziroma sklep, če so za izločitveni razlog izvedele po vložitvi pritožbe pa najkasneje do izdaje odločbe o pritožbi.

Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. člena tega zakona, pa stranki ne založita določenega zneska, se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča.

(1) Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov, navedenih v 154. členu tega zakona.

(4) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku, razen v primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena ali če spozna, da bi moralo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodišče prve stopnje postopek dopolniti ali izvesti nov postopek ter znova odločiti o isti zadevi.

Ne glede na iztek roka iz šestega odstavka III-365. člena Ustave lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem odstavku III-365. člena Ustave, ne uporablja.

(a) sprejme potrebne ukrepe, da svojim pristojnim organom omogoči zamrznitev ali zaseg premoženja na podlagi odločbe o zamrznitvi ali zasegu, ki jo izda sodišče ali pristojni organ države pogodbenice prosilke in je lahko utemeljena podlaga za prepričanje zaprošene države pogodbenice, da obstajajo zadostni razlogi za take ukrepe in da bo za premoženje pozneje odrejen odvzem za namene točke a prejšnjega odstavka;

(7) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisov izdati drugačno odločbo, glede na stanje stvari pa tudi v primeru kršitve iz 2., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona.

(b) predloži svojim pristojnim organom odredbo za odvzem, ki jo je skladno s prvim odstavkom 12. člena te konvencije izdalo sodišče pogodbenice prosilke, da odredbo izvršijo do zaprošenega obsega, če se nanaša na premoženjsko korist, premoženje, opremo ali druge predmete, navedene v prvem odstavku 12. člena, in so na ozemlju zaprošene pogodbenice.

(b) svojim pristojnim organom zaradi njene izvršitve v zahtevanem obsegu predloži odločbo o odvzemu, ki jo izda sodišče na ozemlju države pogodbenice prosilke v skladu s prvim odstavkom 31. člena in točko a prvega odstavka 54. člena te konvencije, če se nanaša na premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, premoženje, opremo ali druge predmete iz prvega odstavka 31. člena, ki so na ozemlju zaprošene države pogodbenice.

V sporu zaradi zavajajočega ali primerjalnega oglaševanja po 74. členu tega zakona sodišče na predlog tožeče stranke po določbah zakona, ki ureja zavarovanje izda začasno odredbo, s katero odredi prenehanje zavajajočega oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja ali prepove objavo zavajajočega ali nedovoljenega primerjalnega oglasa, če ta še ni bil objavljen, a je tik pred javno objavo.

Tudi če je pod vplivom nelogične terminologije naše medijske zakonodaje (vsaj od šestdesetih let naprej) tudi v gornji določbi zor z izrazom popravek mišljen ne pravi, tj. redakcijski popravek, ampak 'popravek' prizadetega, bi bila po njej sodba na objavo pravega (redakcijskega oziroma avtorjevega) popravka možna na podlagi rezervne klavzule v gornji zakonski določbi, ki se glasi 'ali odredi ... kaj drugega'.

Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 230 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za uredbo, ki sta jo skupaj sprejelaEvropski parlament in Svet, aliza uredbo Sveta, Komisije ali ECB, pred Sodiščem uveljavlja, da se ta uredba iz razlogov, navedenih v drugem odstavku člena 230, ne uporablja.

Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 173 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za uredbo, ki sta jo skupaj sprejela Evropski parlament in Svet, ali za uredbo Sveta, Komisije ali ECB, pred Sodiščem uveljavlja, da se ta uredba iz razlogov, navedenih v drugem odstavku člena 173, ne uporablja."

Za prejemanje storitev delavec, zaposlen v mednarodnem prometu, kakor je navedeno v členu 14(1)(b) uredbe, ki v času svoje zaposlitve odide na ozemlje druge države članice, kakor je pristojna država, čimprej predloži nosilcu v kraju začasnega bivališča posebno potrdilo, ki ga izda delodajalec ali njegov namestnik med tekočim koledarskim mesecem ali v dveh koledarskih mesecih pred njeno predložitvijo.

2.Delavec, ki je zaposlen v mednarodnem prometu in zajet v členu 14(1)(b) Uredbe ter med svojo zaposlitvijo odide na ozemlje države članice, ki ni pristojna država, za pridobitev storitev zase in za svoje družinske člane, ki ga spremljajo, nosilcu v kraju začasnega prebivališča čimprej predloži posebno potrdilo, ki jo izda delodajalec ali njegov zastopnik v tekočem koledarskem mesecu ali v roku dveh koledarskih mesecev pred njeno predložitvijo.

Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančno uredbo in pravila za njeno izvajanje.

30. aprila 1999 je predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti izdal Sklep v sodnem primeru T-44/98 RII Emesa Sugar (free Zone) NV (v nadaljnjem besedilu "Emesa") proti Komisiji Evropskih skupnosti, v katerem se v zvezi z Emesa odpravlja uporaba člena 108b Sklepa Sveta 91/482/EGS o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti( fn ), kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 97/803/ES( fn ) (v nadaljnjem besedilu "Sklep ČDO"), Uredbe Komisije (ES) št. 2553/97 z dne 17. decembra 1997 o pravilih za izdajo uvoznih dovoljenj za nekatere proizvode zajete z oznakami KN 1701, 1702, 1703 in 1704, ki se razvrščajo kot proizvodi po izvoru iz AKP/ČDO( fn ), ter Sklepa Komisije z dne 23. decembra 1997 (VI/ 51329)( fn ), (v nadaljnjem besedilu "Sklep").

Če je sodišče v skladu s členom 13 Haaške konvencije iz leta 1980 izdalo sodno odločbo, da se otrok ne vrne, mora v skladu z nacionalno zakonodajo takoj neposredno ali preko svojega osrednjega organa poslati kopijoodločbe, da se otrok ne vrne, in kopije ustreznih dokumentov, zlasti prepisa zaslišanja pred sodiščem, pristojnemu sodišču ali osrednjemu organu v državi članici, kjer je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem.

"izvršilni naslov" je katera koli odločba, sodba ali plačilni nalog, ki jo ali ga izda sodišče ali drugi pristojni organ, ne glede na to, ali gre za takojšnje plačilo ali plačilo po obrokih, in ki omogoča upniku, da izterja svojo terjatev do dolžnika s pomočjo prisilne izvršbe;

Ne glede na sodno odločbo, da se otrok ne vrne, na podlagi člena 13 Haaške konvencije iz leta 1980, je kakršna koli kasnejša sodna odločba, ki zahteva vrnitev otroka in jo izda na podlagi te uredbe pristojno sodišče, izvršljiva v skladu z Oddelkom 4 Poglavja III spodaj, da bi se zagotovila vrnitev otroka.

Po Kadrovskih predpisih se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava odhodke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančno uredbo in določbe za njeno izvajanje.

S sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže ali nalog Računskega sodišča Republike Slovenije za odpravo nezakonitih dejanj, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo.

Z odredbo daje sodišče nalog izvršitelju za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka.

Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

Če sodišče v sklepu o izvršbi na predlog upnika določi, da se rubež gotovine opravi večkrat, opravi izvršitelj več rubežev.

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, sodišče na upnikov predlog oceni njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.

Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti, ki izvira iz notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, sodišče na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na dolžnikovo nepremičnino oziroma premičnino za poplačilo zavarovane terjatve.

Če je obveznost dolžnikovega dolžnika, da poravna terjatev, odvisna od obveznosti dolžnika, da mu izroči določeno stvar, ki je v dolžnikovi posesti, in je ta obveznost ugotovljena s pravnomočno sodbo, izda sodišče na predlog upnika, na katerega je bila terjatev prenesena v izterjavo, sklep, da mora dolžnik izročiti to stvar sodišču, ki jo bo izročilo dolžnikovemu dolžniku.