Za potrebe pregona se spise, podatke in dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem pošilja v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957. Državo članico prosilko se obvesti o začetku pregona in o izrečeni sodbi.

Da se omogoči pregon, se v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi pošljejo dokumentacija, podatki in dokazno gradivo v zvezi s kaznivim dejanjem.

"Nalog za prijetje" je sodna odločba, ki jo izda država zaradi prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države z namenom uvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

kadar je oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša z namenom uvedbe kazenskega postopka, državljan ali prebivalec izvršitvene države, se jo lahko preda pod pogojem, da se oseba po obravnavi vrne izvršitveni državi, da bi v njej prestajala zaporno kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, na katerega jo je obsodila odreditvena država.

Izročitve zaradi pregona ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da je prošnji priložen, v skladu s členom 12 (2) (a) Evropske konvencije o izročitvi ali s členom 11 (2)(a) beneluške pogodbe, nalog pravosodnih organov države članice prosilke za odvzem prostosti osebi v kraju, ki ni kazenski zavod.

Za izboljšanje učinkovitosti preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in preganjanja čezmejnega kriminala ter kot aktivne članice Mednarodne organizacije kriminalističnih policij, Interpola za policijske zadeve, Svetovne carinske organizacije za carinske zadeve, države, ki sodelujejo v SECI, izmenjujejo in pripravljajo informacije v zvezi s kriminalom v sodelovanju s svojimi organi odkrivanja in pregona ter z generalnim sekretariatom Interpola in Svetovno carinsko organizacijo.

Če sta dve ali je več držav izdalo evropski nalog za prijetje ali nalog za prijetje za isto osebo, o tem, katerega od nalogov za prijetje bo izvršil, odloči izvršitveni pravosodni organ, pri tem pa ustrezno upošteva vse okoliščine, še posebno sorazmerno težo in kraj kaznivih dejanj, datume posameznih nalogov za prijetje in dejstvo, ali je nalog izdan zaradi uvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

Norveška in Islandija na eni strani ter Evropska unija, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani, se lahko uradno medsebojno obvestijo, da v odnosih z drugimi državami, za katere se uporablja isto obvestilo, velja domneva o soglasju s kazenskim pregonom, sojenjem ali priporom z namenom izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo osebe in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana, razen če v posameznem primeru izvršitveni pravosodni organ v svoji odločitvi o predaji ne navede drugače.

Posodobiti metode vodenja na tožilstvu, da bi se povečala preglednost in učinkovitost obravnavanja primerov.

drugače podpirati pristojne organe držav članic, s ciljem povečati učinkovitost njihovih preiskav in pregonov.

Za potrebe pregona se spise, podatke in dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem pošilja v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957. Državo članico prosilko se obvesti o začetku pregona in o izrečeni sodbi.

Da bi omogočili začetek pregona, se v skladu s postopki, določenimi v členu 6(2) Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957, predloži dokumentacija, podatki in dokazni material, ki se nanašajo na kršitev. Država članica prosilka se obvesti o začetku sodnega pregona in njegovem izidu.

Kadar je preiskavo ali pregon koordiniral Eurojust, določeni nacionalni člani obvestijo Eurojust in druge zadevne države članice o vseh sodnih odločbah v zvezi s primerom, ki so postale pravnomočne, da se inter alia lahko uporablja odstavek 2(b).

V okviru Sklepa št. 276/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta in z namenom, da bi poostrili ukrepe za preprečevanje in boj proti proizvodnji, predelavi, posedovanju in distribuciji otroškega pornografskega materiala ter da bi pospešili učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj na tem področju, morajo države članice ustrezno ukrepati, da vzpodbudijo uporabnike interneta k obveščanju organov pregona, bodisi neposredno ali posredno, o domnevnem distribuiranju otroškega pornografskega materiala na internetu, če na takšen material naletijo.

Kadar je preiskavo ali pregon koordiniral Eurojust, določeni nacionalni člani obvestijo Eurojust in druge zadevne države članice o vseh sodnih odločbah v zvezi s primerom, ki so postale pravnomočne, da se, inter alia, lahko uporablja odstavek 2(b).

Čeprav imajo državni organi pregona in organi za priseljevanje ločene naloge in odgovornosti, bodo tesno sodelovali, da bi zagotovili učinkovito preiskavo in sodni pregon takšnih kaznivih dejanj s strani pristojnih državnih organov.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi, da bodo organi pregona obveščeni o dejstvih, ki dajejo razloge za sum, da je prosilec za dovoljenje za bivanje izvršil kazniva dejanja iz člena 1, ki so lahko predmet sodnega pregona v državi članici ali na mednarodnih kazenskih sodiščih.

Komisija se lahko z odborom posvetuje o vseh zadevah v zvezi s preprečevanjem in bojem proti goljufijam in nepravilnostim ter o vsaki zadevi v zvezi s sodelovanjem med državami članicami ali med državami članicami in Komisijo, ki presega pristojnosti morebitnega sektorskega odbora, za čim učinkovitejšo organizacijo boja proti goljufijam.

Cilj tega sklepa je okrepiti sodelovanje med nacionalnimi enotami, da bi lahko organi pregona v različnih državah članicah čim bolj učinkovito sodelovali na področju preiskav in sodnega pregona oseb, ki so izvršile ali sodelovale pri izvršitvi genocida, hudodelstev zoper človečnost ali vojnih zločinov, kakor je opredeljeno v členih 6, 7 in 8 Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča z 17. julija 1998.