ODMETAVANJE ODPADKOV ALI DRUGIH SNOVI

ODPADKI ALI DRUGE SNOVI, KI SE LAHKO ODMETAVAJO

OCENA ODPADKOV ALI DRUGIH SNOVI, KI SE LAHKO ODMETAVAJO

.2 Za odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, naštetih v prilogi 1, je potrebno dovoljenje.

PROTOKOL 1996 H KONVENCIJI O PREPREČEVANJU ONESNAŽENJA MORJA Z ODPADNIMI IN DRUGIMI SNOVMI, 1972

1.1 Pogodbenice prepovedujejo odmetavanje kakršnih koli odpadkov ali drugih snovi, razen tistih, naštetih v prilogi 1.

Pogodbenice ne dovoljujejo, da bi se odpadki ali druge snovi izvažale v druge države zaradi odmetavanja ali sežiganja na morju.

1 »Konvencija« pomeni Konvencijo o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, s spremembami.

vodijo evidenco o vrstah in količinah vseh odpadkov ali drugih snovi, za katere so bila izdana dovoljenja za odmetavanje, in če je to izvedljivo, o dejansko odmetanih količinah in kraju, času in načinu odmetavanja ter

1 Odpadki ali druge snovi, ki se lahko odmetavajo, pri čemer se je treba zavedati ciljev in splošnih obveznosti iz tega protokola, opredeljenih v 2. in 3. členu, so:

informacijskega in strokovnega sodelovanja pri odlaganju in obdelavi odpadkov ter drugih ukrepih za preprečevanje, zmanjšanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, ki ga povzroča odmetavanje, in zaradi

odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive pod določenimi spodnjimi mejami, so odpadki, katerih odmetavanje nepomembno vpliva na okolje, in

2 Nobeno uradno obvestilo iz prvega odstavka ne vpliva na obveznosti pogodbenic tega protokola v zvezi s sežiganjem na morju ali odmetavanjem radioaktivnih odpadkov ali drugih radioaktivnih snovi.

odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive pod zgornjo, vendar nad spodnjo mejo, zahtevajo natančnejšo presojo, preden se lahko odloča o njihovi primernosti za odmetavanje.

(3) Nič v tem pravilu ne vpliva na prepoved ali druge zahteve iz Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, kot je bila spremenjena, in Protokola iz leta 1996 k njej.

odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive nad določeno zgornjo mejo, se ne odmetavajo, razen če z uporabo posebnih metod ali procesov ravnanja z odpadki postanejo sprejemljivi za odmetavanje;

Ustrezni organ ali organi pogodbenice v skladu s tem protokolom izdajajo dovoljenja za tiste odpadke ali druge snovi, namenjene odmetavanju, ali kot to predvideva drugi odstavek 8. člena, sežiganju na morju, ki so:

KI V TEM POGLEDU UGOTAVLJAJO dosežke na podlagi Konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, predvsem pa oblikovanje pristopov, ki temeljijo na previdnosti in preprečevanju,

Presoja odmetavanja mora vključevati informacije o značilnostih odpadkov, razmerah na predlaganem(ih) odlagališču(ih), tokovih in predlaganih metodah odlaganja ter mora podrobno opredeljevati mogoče vplive na zdravje ljudi, žive vire, dobrine in druge zakonite oblike uporabe morja.

2 Nobena določba tega protokola se ne razlaga tako, da posamezni pogodbenici preprečuje, da bi prepovedala odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, omenjenih v prilogi 1. Ta pogodbenica organizacijo uradno obvesti o takih ukrepih.

1 Pri izvajanju tega protokola pogodbenice uporabljajo previdnostni pristop k varstvu okolja pred odmetavanjem odpadkov ali drugih snovi, pri čemer izvajajo ustrezne preprečitvene ukrepe, če obstaja utemeljen razlog za sum, da lahko odpadki ali druge snovi, vnesene v morsko okolje, povzročijo škodo, čeprav ni prepričljivih dokazov o vzročni zvezi med vnosi in njihovimi učinki.

»izpust« pomeni nameren ali nenameren, reden ali izreden vnos onesnaževal v okolje zaradi človekove dejavnosti, vključno z izlivanjem, izpuščanjem, odplakovanjem, vbrizgavanjem, odstranjevanjem oziroma odlaganjem ali odvajanjem po kanalizaciji brez čistilnih naprav;

Pogodbenice se v skladu z načeli mednarodnega prava o odgovornosti držav za škodo, prizadejano okolju drugih držav ali kateremu koli drugemu območju okolja, zavezujejo, da bodo razvijale postopke za ugotavljanje odgovornosti, nastale zaradi odmetavanja ali sežiganja odpadkov ali drugih snovi na morju.

večji kosi, ki so v glavnem iz železnih, jeklenih, betonskih in podobnih neškodljivih snovi, ki imajo škodljiv fizični vpliv na okolje, in le v okoliščinah, ko se ti odpadki kopičijo na krajih, kot so majhni otoki s težko dostopnimi skupnostmi, ki praktično nimajo drugih možnosti odlaganja kot odmetavanje.

Odpadki ali druge snovi iz četrtega in sedmega pododstavka prvega odstavka, se lahko odmetavajo, če so bile snovi, ki lahko imajo za posledico na površini plavajoče razbitine ali drugače prispevajo k onesnaževanju morskega okolja, v največji mogoči meri odstranjene in če odložene snovi niso resna ovira za ribolov ali plovbo.

Pogodbenice posamezno in skupaj ohranjajo in varujejo morsko okolje pred vsemi viri onesnaževanja in v skladu s svojimi znanstvenimi, strokovnimi in gospodarskimi zmožnostmi sprejemajo učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje, in kadar je izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, povzročenega z odmetavanjem odpadkov ali drugih snovi v morje ali njihovim sežiganjem na morju.

2 Vsaka pogodbenica po lastnem preudarku uporablja določbe tega protokola, sprejme druge učinkovite dopustne in urejevalne ukrepe za nadzor namernega odlaganja odpadkov ali drugih snovi v notranje morske vode, če bi tako odlaganje, opravljeno na morju, pomenilo »odmetavanje« ali »sežiganje na morju«v pomenu 1. člena.

3 Ne glede na navedeno, snovi iz sedmega in prvega pododstavka prvega odstavka, katerih stopnje radioaktivnosti so večje od najmanjših koncentracij (brez radioaktivnosti), kot je te stopnje opredelila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), sprejele pa pogodbenice, niso primerne za odmetavanje, pod nadaljnjim pogojem, da pogodbenice v 25 letih od 20. februarja 1994 dalje in nato vsakih 25 let opravijo znanstveno raziskavo o vseh radioaktivnih odpadkih in drugih radioaktivnih snoveh, razen o visokoradioaktivnih odpadkih ali snoveh ob upoštevanju še drugih dejavnikov, ki jih imajo pogodbenice za primerne, in ponovno pregledajo prepoved odmetavanja takih snovi v skladu s postopki, naštetimi v 22. členu.

1 Na zasedanjih ali posebnih zasedanjih pogodbenice stalno pregledujejo izvajanje tega protokola in vrednotijo njegovo učinkovitost, da bi prepoznale načine za okrepitev delovanja, kadar je potrebno, za preprečevanje, zmanjševanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, ki ga povzročata odmetavanje in sežiganje odpadkov ali drugih snovi na morju.

Da bi pogodbenice, ki imajo skupne interese za varstvo morskega okolja na določenem geografskem območju, spodbudile cilje tega protokola, si ob upoštevanju značilnih regionalnih posebnosti prizadevajo okrepiti regionalno sodelovanje, vključno s sklenitvijo regionalnih sporazumov, skladnih s tem protokolom, o preprečevanju, zmanjševanju, in če je to izvedljivo, odpravljanju onesnaževanja, ki ga na morju povzroča odmetavanje ali sežiganje odpadkov ali drugih snovi.

3 Vsaka pogodbenica tega protokola, ki je generalnega sekretarja na podlagi prvega odstavka uradno obvestila, da v posebnem prehodnem obdobju ne bo mogla delno ali v celoti upoštevati prvega odstavka 4. člena ali 9. člena, kljub temu v tem obdobju prepoveduje odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, za katere ni izdala dovoljenja, in si čim bolj prizadeva za sprejetje upravnih ali zakonodajnih ukrepov, s katerimi zagotovijo, da so izdaja dovoljenj in pogoji iz njih v skladu z določbami priloge 2, in generalnega sekretarja uradno obvesti o vsakem izdanem dovoljenju.

odmetavanje odpadkov v morje

4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

ETODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: SKLADIŠČENJE IN ODLAGANJE NA TLA

ker je treba ne glede na metodo ter obseg obdelave odpadkov iz industrije titanovega dioksida izpuščanje, odmetavanje, skladiščenje, odlaganje ali injektiranje v tla takšnih odpadkov spremljati z metodami za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki jih to zadeva s fizikalnega, kemijskega, biološkega in ekološkega vidika;

(2) Obvezne republiške javne službe na področju ravnanja z odpadki so:

Ta direktiva določa v skladu s členom 7(3) Direktive 78/176/EGS postopke za nadzor in spremljanje stanja učinkov na okolje ob upoštevanju fizikalnih, kemijskih, bioloških in ekoloških vidikov izpuščanja, odmetavanja, skladiščenja, odlaganja ali injektiranja v tla odpadkov iz industrije titanovega dioksida.

Vsakršno odmetavanje odpadkov ali drugih snovi iz objektov in naprav na morju je prepovedano;

Odmetavanje odpadkov ali drugih snovi je prepovedano, razen za tiste odpadke ali snovi, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena.

ODSTOPANJA OD SPLOŠNE PREPOVEDI ODMETAVANJA ODPADKOV IN DRUGEGA MATERIALA NA OBMOČJU BALTIŠKEGA MORJA

Za odmetavanje takšnih odpadkov veljajo določbe bodisi Priloge II ali Priloge III.

ODSTOPANJA OD SPLOŠNE PREPOVEDI ODMETAVANJA ODPADKOV IN DRUGEGA MATERIALA NA OBMOČJU BALTIŠKEGA MORJA

(a) Odmetavanje nizko in srednjeradioaktivnih snovi, vključno z odpadki, je prepovedano.

odmetavanja v smislu Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, sklenjene 29. decembra 1972 v Londonu; ali

(i) odmetavanja v smislu Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, sklenjene 29. decembra 1972 v Londonu; ali

"OB PRIZNAVANJU nevarnosti, ki preti morskemu okolju zaradi odlaganja ali sežiganja odpadkov ali drugih stvari".

Odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, naštetih v Prilogi I k temu protokolu, na območje Sredozemskega morja je prepovedano.

Ta določba ne pomeni, da se dovoljuje odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, ki je po tej Prilogi sicer prepovedano;

Odlaganje odpadkov ali drugega materiala, razen odpadkov in materiala, ki so našteti v odstavku 2 tega člena, je prepovedano.

Naslednji odpadki in druge snovi, pri odmetavanju katerih je treba biti posebno pazljiv, so našteti za namen člena 5.