Skupni DDV, ki ga plača proizvajalec:

DDV, fakturiran proizvajalcu na vmesno potrošnjo:

DDV, ki ga mora proizvajalec plačati na tekoče transakcije:

DDV, fakturiran proizvajalcu pri nakupih osnovnih sredstev:

to je DDV, ki ga proizvajalec izračuna po stopnji, ki velja za prodajani izdelek in ki ga na računu zaračuna vsakemu domačemu kupcu;

"DDV na nakupe" je DDV, ki bi ga lahko kmetovalci, za katere velja pavšalni sistem, odbili, če bi zanje veljal standardni sistem DDV.

Obravnava DDV

davke tipa davka na dodano vrednost,

številko DDV, če je to predvideno z nacionalno zakonodajo;

davke in dajatve na uvoz, razen DDV, in

prenizko nadomestilo za DDV, ki izhaja iz uporabe pavšalnih sistemov DDV (prim. 3.041 in 3.042).

To je "neto" sistem, pri katerem se cene vložkov in rezultatov proizvodnje zajemajo brez odbitnega DDV.

Vmesna potrošnja se vrednoti brez odbitnega DDV.

imenuje se odbitni [40] DDV na vmesno potrošnjo;

Ker ERK te postavke zajema brez odbitnega DDV, je neodbitni DDV edini prometni davek, ki je zajet v ERK.

imenuje se odbitni DDV na nakupe osnovnih sredstev;

to je razlika med DDV, ki ga je proizvajalec fakturiral in DDV, ki mu je bil fakturiran pri njegovih nakupih vmesne potrošnje (a–b);

fizične ali pravne osebe, zavezanci za DDV v državi članici prihoda, ki:

Obsegajo DDV in druge odbitne davke, zaračunane pod podobnimi pravili, kakor veljajo za DDV [38].

fizične ali pravne osebe, zavezanci za DDV v državi članici odpreme, ki:

Razlika med odbitnim DDV, ki bi ga lahko odbile kmetijske enote na podlagi pavšalnega sistema, če bi zanje veljala standardna shema DDV, in pavšalnim nadomestilom, predstavlja previsoko in prenizko nadomestilo DDV.

Vendar pa obstajajo poleg standardnih predpisov o DDV tudi posebni predpisi za kmetijstvo (sistemi pavšalnega DDV), ki se razlikujejo po posameznih državah članicah.

to je razlika med DDV, ki ga je proizvajalec fakturiral in skupnim DDV, ki mu je bil fakturiran pri njegovih nakupih vmesne potrošnje in nakupih osnovnih sredstev (a–b–c).

V nasprotnem primeru, ko proizvajalec ne more odbiti (ali zahtevati vračila) davka, plačanega pri nakupih (neodbitni DDV), se ta DDV obravnava kot sestavina stroškov.

V tem primeru se izračuna neposredno iz vrednosti proizvajalčeve cene (razen fakturiranega DDV) z odbitkom vrednosti davkov na proizvode (razen VAT) in s pribitkom vrednosti subvencij na proizvode.

vračila DDV, ki so višja od potrebnih ali normalnih nadomestil v danem položaju in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila (prim. 3.041 in 3.042),

prenizko nadomestilo za DDV pri nakupih se zajame pod "drugi davki na proizvodnjo".

to je DDV, ki se izračuna po stopnji, ki velja za vsak kupljen proizvod in ki ga je proizvajalec plačal na svoje vmesne vložke;

Zaradi tega DDV ni zajet v računih, razen v posebnem primeru premajhnega nadomestila za DDV, ki je vključeno v "druge davke na proizvodnjo" (prim. 3.048(g)).

previsoko nadomestilo za DDV pri nakupih se zajame pod "druge subvencije na proizvodnjo",

Kadar velja za končnega upravičenca ali posameznega prejemnika pavšalna shema iz naslova XIV šeste Direktive Sveta 77/388/EGS o DDV, se za namene točke 1 šteje, da je plačani DDV izterljiv.

V tem primeru kmetovalci, za katere velja pavšalni sistem, svoje izdelke prodajo po ceni, zvišani za pavšalni odstotek DDV, vendar pa fakturiranega DDV ne plačajo finančnim oblastem, saj je DDV, ki ga fakturirajo in obdržijo, izračunan tako, da čimbolj natančno nadomesti DDV, ki so ga plačali pri svojih nakupih,

Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

V davčni zakonodaji se DDV obravnava kot "prehodna postavka" za proizvajalce, tako da odbitni DDV, ki ga mora proizvajalec plačati pri svojih nakupih, ne predstavlja prave sestavine stroškov pri njegovih lastnih izračunih in se lahko obravnava samo kot vnaprejšnji delež plačila DDV, ki ga mora izračunati za svoj lastni promet, tako da mora davčnemu uradu nato plačati samo razliko.

Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik.

DDV, ki ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik ne more izterjati na podlagi uporabe posebnih nacionalnih predpisov, predstavlja upravičeni izdatek, če so ti predpisi v celoti v skladu s šesto Direktivo Sveta 77/388/EGS o DDV [1].

Jasneje je treba tudi določiti, da upravičenost DDV za sofinanciranje ni odvisna od javnega ali zasebnega statusa končnega upravičenca.

Osnovno ceno lahko izračuna proizvajalec s pribitkom subvencij in brez davkov (razen DDV) na proizvode.

Metoda zajemanja previsokih ali premajhnih nadomestil DDV v pavšalnih sistemih je naslednja:

Očitno je višina nadomestila, ki se odobri posameznim kmetovalcem, le redkokdaj natančno enaka višini DDV, ki so ga plačali pri svojih nakupih.

Cena, ki jo je izračunal proizvajalec, ustreza proizvajalčevi ceni (ne vključuje fakturiranega DDV), kakor je opredeljeno v SNR 93 (t. j. cena franko kmetijsko gospodarstvo).

Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila mora temeljiti na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga ocenil naročnik.

Ob tem prinaša tudi simetrično obravnavo previsokih ali prenizkih nadomestil za DDV v primerjavi z bruto dodano vrednostjo po osnovnih cenah.

subvencije na plačilno listo ali delovno silo, subvencije za zmanjševanje onesnaževanja, podpore za obrestne olajšave in prevelika nadomestila za DDV.