Finančno krizo (izguba, ki je iz leta v leto naraščala), krizo nadzornih organov (svet, ki naj bi zastopal interese celotne javnosti, je pogostokrat sprejemal odločitve v lastnem interesu) in krizo poslovodnih funkcij (neurejeni odnosi med vodstvom in novinarji, predvsem pa težave z imenovanjem urednikov) sta spremljali še kriza identitete (izguba občinstva, komercializacija programov) in kriza temeljnega pomena delovanja javnega servisa.
Problems were piling up - Financial crises (losses grew every year), the crisis of supervisory bodies (the Council, which was supposed to take decisions in the interest of the public, often administered in its own interests only) and of management functions (chaotic relations between journalists and managers and, above all, difficulties with appointing editors), were coupled with identity crisis (audience share erosion, commercialization of programs) and a crisis in the basic concept of public service.