5.2.1 Zvočno učinkovitost nadomestnega izpušnega sistema ali njegovega sestavnega dela je treba preveriti z uporabo metod, opisanih v točkah 5.2.2.4 in 5.2.3.4 Priloge I.

Dodatek1 Opisni list s podatki o tipu zvočne opozorilne naprave, namenjene za dvo- ali trikolesna motorna vozila

Dodatek 1 Opisni list s podatki o vgradnji zvočne opozorilne naprave na tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila

Zgoraj opisane značilnosti mora imeti tudi vsaka zvočna opozorilna naprava, na kateri se opravi trajnostni preskus, predpisan v točki 4.

Zvočne opozorilne naprave z značilnostmi, opisanimi v točki 3.7.1(c), se lahko uporabljajo na vozilih, opisanih v točki 3.7.1(a) in b), zvočne opozorilne naprave z značilnostmi, opisanimi v točki 3.7.1(b), pa se lahko uporabljajo na mopedih.

Po celotnem predpisanem številu sprožitev mora zvočna opozorilna naprava uspešno prestati preskus, opisan v točki 3, po morebitni predhodni vnovični nastavitvi.

Zvočno učinkovitost nadomestnega izpušnega sistema ali njegovega sestavnega dela je treba preveriti z uporabo metod, opisanih v točkah 5.2.2.4 in 5.2.3.4 Priloge I.

Pri zvočnih alarmnih napravah, ki jih napaja izmenični tok, velja ta zahteva samo pri stalnem številu vrtljajev generatorja, znotraj v točki 2.1.3.2 opisanega območja.

vendar pa se v primeru, da zvok ne prihaja od originalne naprave za oddajanje zvočnega opozorila, lahko najmanjša jakost zvoka zmanjša na vrednost 100 dB (A), izmerjeno pod pogoji, opisanimi v Dodatku 4 k tej prilogi.

Zgoraj navedene značilnosti mora imeti tudi tista naprava, ki je že prestala v točki 3 spodaj opisan preskus vzdržljivosti, pri napetosti, katere vrednost se je nahajala v območju od 115 % do 95 % nazivne napetosti za zvočne alarmne naprave, ki delujejo na istosmerni tok, ali, pri zvočnih alarmnih napravah, ki delujejo na izmenični tok, se število vrtljajev generatorja nahaja med 50 % in 100 % največjega števila vrtljajev generatorja, ki ga je navedel proizvajalec generatorja za neprekinjeno delovanje.