medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine

Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada

Ustanovi se Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada.

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, v nadaljnjem besedilu »odbor«, se ustanovi znotraj organizacije UNESCO.

V okviru UNESCA se ustanovi Medvladni odbor za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov, v nadaljevanju "Medvladni odbor".

Države članice odbora izberejo za svoje predstavnike osebe, usposobljene za različna področja nesnovne kulturne dediščine.

Država pogodbenica prejemnica odboru pošlje poročilo o porabi pomoči, zagotovljene za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Vsaka država pogodbenica lahko odboru pošlje prošnjo za mednarodno pomoč pri varovanju nesnovne kulturne dediščine na njenem ozemlju.

Vsaka pogodbenica mora odboru iz 24. člena predložiti seznam kulturnih dobrin, za katere namerava zaprositi za zagotovitev razširjenega varstva.

Odbor generalni skupščini predlaga akreditacijo priznanih nevladnih organizacij na področju nesnovne kulturne dediščine za svetovanje odboru.

Skupščina se lahko sestane na izrednem zasedanju, če tako zahtevata medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine ali vsaj tretjina držav pogodbenic.

Ta prošnja vsebuje vse potrebne podatke v zvezi z merili, omenjenimi v 10. členu. Odbor lahko povabi pogodbenico, naj zaprosi za vključitev kulturnih dobrin v seznam.

Za zagotavljanje večje opaznosti nesnovne kulturne dediščine in zavedanje o njeni pomembnosti ter spodbujanje dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost, odbor na predlog vpletenih držav pogodbenic pripravi, osveži in objavi Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Po izbruhu sovražnosti lahko stran v spopadu nujno zaprosi za razširjeno varstvo kulturnih dobrin, ki so pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom, tako da predloži to prošnjo odboru.

da naloži generalnemu sekretarju, da do konca leta 1962 poroča Odboru ministrov o načinih, ki jih je treba uporabiti za prenos teh dejavnosti na odbore in delovne skupine Sveta za kulturno sodelovanje;

Prav tako lahko k sodelovanju kot svetovalce povabi predstavnike Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (Rimski center) ter Mednarodnega odbora Rdečega križa.

Odbor lahko na svoja zasedanja za posvetovanje o posebnih zadevah povabi katera koli javna ali zasebna telesa in uveljavljene in priznane posameznike na različnih področjih nesnovne kulturne dediščine.

Odbor še pred začetkom veljavnosti te konvencije vključi enote, razglašene za »mojstrovine ustne in nesnovne dediščine človeštva«, v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

V izjemnih primerih, ko je odbor ugotovil, da pogodbenica, ki je zaprosila za vključitev kulturne dobrine v seznam, ne more izpolniti meril iz pododstavka (b) 10. člena, se lahko odbor odloči, da odobri razširjeno varstvo, če pogodbenica prosilka predloži prošnjo za mednarodno pomoč skladno z 32. členom.

Pogodbenica lahko zaprosi odbor za mednarodno pomoč glede kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom kot tudi za pomoč v zvezi s pripravo, razvijanjem ali izvajanjem zakonov, upravnih predpisov in ukrepov, omenjenih v 10. členu tega protokola.

Za izvajanje ustreznih varovalnih ukrepov odbor pripravi, osveži in objavi seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati in jo na prošnjo vpletene države pogodbenice vključiti v seznam takšne dediščine.

V izjemno nujnih primerih? objektivna merila za tako uvrstitev potrdi generalna skupščina na predlog odbora? lahko odbor ob posvetovanju z zadevno državo pogodbenico del nesnovne kulturne dediščine uvrsti na seznam iz prvega odstavka tega člena.

Pogodbenice članice odbora izberejo za svoje predstavnike osebe, usposobljene za kulturno dediščino, obrambo ali mednarodno pravo, ter si ob medsebojnem posvetovanju prizadevajo zagotoviti, da ima odbor kot celota dovolj strokovnega znanja na vseh teh področjih.

Predsednik odbora lahko na povabilo pogodbenice ali generalnega direktorja predlaga stranem v spopadu sestanek njihovih predstavnikov, še posebej organov, odgovornih za varstvo kulturnih dobrin, če je le mogoče, na ozemlju države, ki ni stran v spopadu.

Če vlada države članice Sveta Evrope, ki ni pogodbenica Delnega sporazuma na socialnem in kulturnem področju, želi sodelovati pri obravnavi enega ali več vprašanj iz priloge, kot je bila spremenjena 16. septembra 1960 k Resoluciji (59) 23 z dne 16. novembra 1959, generalni sekretar o tem obvesti Odbor strokovnjakov Delnega sporazuma, odgovornih za to dejavnost.

Vsak predlog za spremembo se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga pošlje državam članicam Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije, Evropski gospodarski skupnosti in vsaki državi nečlanici, ki je h konvenciji pristopila ali je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami 30. člena. Generalni sekretar Sveta Evrope skliče sestanek stalnega odbora, vendar ne prej kot dva meseca po tem, ko je poslal predlog.

Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji seji (5. 4. 2000) podprl mnenje predlagatelja zakona, vendar pa sklenil, naj predlagatelj zaradi preprečevanja koncentracije medijske moči v predlog zakona vključi tudi navzkrižne prepovedi.

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za predmete kulturne dediščine,

Konec marca 2001 so poslanci odbora za kulturo, šport in znanost v tretjem poskusu tretje obravnave odločili, da tri odstotke prispevka rtv namenijo za pripravo programskih vsebin lokalnih radijskih in televizijskih postaj.

Določbe tretjega odstavka 58. člena Zmed so poleg tega v neskladju z zakonodajo, ki ureja varstvo konkurence, zato svet ugotavlja, da je treba to vprašanje čimprej ustrezno urediti.«Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport je na seji aprila 2003 sprejel poročilo sveta in med drugim naložil ministrstvu za kulturo in vladi, naj spremenita člene Zmed, ki se nanašajo na omejevanje koncentracije.

Vsekakor je treba izogibati temu, da bi, denimo, moške v upravnem odboru kake družbe, ki izdaja »artikle« popularne kulture, imeli za vsevedneže, ki dobro poznajo naravo in učinke svojih produktov in vedo, kje se konča mistifikacija in kje se začne resnica.

Odbor za kulturo, mladino, izobraževanje, medije in šport

po posvetovanju s svetovalnim odborom za predmete kulturne dediščine,

Svetovalni odbor za predmete kulturne dediščine na predlog Komisije pregleda metodo izračuna načeloma dve leti po prvi uporabi.

To metodo izračuna na predlog Komisije ponovno pregleda Svetovalni odbor za kulturno dediščino, načeloma dve leti po prvi uporabi.

K njegovim članom štejejo direktorji udeleženih oddelkov (sekretariat odbora, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za ribištvo, lov in poljedelstvo, Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, cerkev in znanost), vodja urada za strukturno politiko in predsedujoči posameznih delovnih skupin kot delegatov.

ker sta Znanstveni odbor za prehrano živali in Znanstveni odbor za hrano podala mnenje o uporabi beljakovinskega proizvoda fermentacije iz naravnega plina, ki se pridobi s kulturami Methylococcus capsulatus (Bath), Alcaligenes acidovorans, Bacillus brevis in Bacillus firmus;

V prvotni glavni študiji sta zdravilo Optaflu in primerjalno cepivo spodbudila nastanek zadostnih ravni protiteles za zaščito pred vsemi tremi sevi gripe v skladu z merili Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) za cepiva proti gripi, proizvedena v celični kulturi.

ker je zato treba ustanoviti odbor, ki bo omogočil organizacijo tesnega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami in Komisijo na tem področju in bo nadomestil odbor za dajatev proste režime, določene z Uredbo Sveta (EGS) 1798/75 z dne 10. julija 1975 o brezcarinskem uvozu izobraževalnega, znanstvenega in kulturnega materiala [3],