Definicija: 1. Vnaprej določena točka na površju zemlje, ki se uporablja kot pripomoček za kontrolo premika, registracijska točka za popravo ognja ali referenca za lokacijo. 2. Geografska točka na kopnem ali na vodi, nad katero lahko z opazovanjem ali z elektronskimi sredstvi določimo položaj zrakoplova v letu. 3. Center delovanja; center eksplozije. 4. Točka, kjer vojaška policija preverja vozila ali pešce, da bi uveljavila nadzorne ukrepe prehoda in ostale zakone, ukaze in predpise. Glej tudi contact point.
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006
Definicija: 1. Pri označevanju mozaika je to točka, določena z opazovanjem na tleh, ki ustreza točki na fotografiji. 2. Položaj, označen z bojo, čolnom, zrakoplovom, elektronsko napravo, značilno obliko zemljišča ali drugim razpoznavnim predmetom, ki se poimenuje in se mu dodeli številka ter se uporablja kot pripomoček za navigacijo ali kontrolo ladij, čolnov ali zrakoplovov. 3. Točka vzdolž poti premika, kjer se nahaja moštvo za posredovanje informacij in navodil za usmerjanje oskrbe ali prometa. Glej tudi contact point; ground control; field control.