Definicija: Controls over a set of data, programmes which together form an information system

Definicija: Kontrole uporabniških rešitev (zbir programov, podatkov, ki oblikujejo informacijski sistem).

Definicija: part of quality management focused on fulfilling quality requirements

Definicija: Pri nadzoru zračnega prometa v državah članicah Nata, metoda urejanja identificiranega zračnega prometa v določenem zračnem prostoru, ki se izvaja z elektronskimi sredstvi. Izvaja jo pooblaščena služba za kontrolo zračnega prometa.

Definicija: Vrsta kontrole, kjer si poveljnik zrakoplova sam izbere hitrost, višino in smer poleta ter ima proste roke pri izpolnjevanju dodeljene naloge. Kontrolna enota plovilo obvešča o trenutni taktični situaciji in posreduje ustrezna opozorila o nevarnostih, ki vplivajo na varnost plovila.

Definicija: Pooblastilo, ki ga prejme poveljnik za vodenje dodeljenih sil, s katerimi lahko izvede določene naloge, običajno omejene z vsebino, časom ali prostorom. Vključuje razmeščanje enot in zadržanje ali dodelitev pristojnosti taktične kontrole nad enotami. Ne zajema pooblastil za določanje ločene uporabe posameznih sestavnih delov ustreznih enot niti odgovornosti za administrativne zadeve in logistiko. OPCON ne vključuje pooblastila za odrejanje nalog posameznim delom enote, na katero se nanaša. Poveljujoči, ki ima OPCON-pooblastila nad določeno enoto, ne sme izdajati nalog, ki niso zajete v povelju oziroma dokumentu, ki delegira pooblastila, brez predhodnega posvetovanja z osebo, ki je dokument izdala. OPCON-pooblastila so bolj omejena kot OPCOM in ne vključujejo pooblastil za nadaljnje podrejanje enote ali uporabo dela enote za naloge, za katere niso dodeljena pooblastila. Glej tudi administrative control.

Definicija: Oblika nadzora naloge zrakoplova, kjer se nepretrgoma nadzirajo njegova nadmorska višina, hitrost in smer do točke, iz katere je možno izpolniti nalogo. Glej tudi close-controlled interception

Definicija: Glej monitoring.

Definicija: Oprema, ki zagotavlja neprekinjeno delovanje kamere glede na predhodno določeno število okvirjev ali sekund po običajnem izklopu.

Definicija: Controls over a set of data, programmes which together form an information system

Definicija: Kontrole uporabniških rešitev (zbir programov, podatkov, ki oblikujejo informacijski sistem).

Definicija: pomeni nadaljnjo kontrolo, ki se lahko izvede na posebni lokaciji, stran od lokacije, kjer se kontrolirajo vse osebe (prva vrsta)

Definicija: Postopki, da bi se začasno ali za stalno izognili jedrski, biološki ali kemični kontaminaciji ali zmanjšali, odstranili ali izničili njene posledice, in s tem ohranili ali povečali učinkovitost izvajanja vojaških bojnih delovanj.

Definicija: V zračni obrambi, način kontrole, kjer višja raven poveljevanja neposredno določa cilje ognjenim enotam. Glej tudi decentralized control.

Definicija: Sistem, ki zajema vso opremo za samodejno kontrolo leta zrakoplova ali izstrelka po poti ali na način, kot to določajo notranje ali zunanje reference zrakoplova ali izstrelka.

Definicija: Usmerjanje ali izvajanje pristojnosti nad podrejenimi enotami glede zagotovitve delovanja. Vključuje kontrolo nad viri in opremo, kadrovske zadeve, logistiko, usposabljanje posameznikov in enote, pripravljenost, mobilizacijo, demobilizacijo (odpust), disciplinske ukrepe in ostale zadeve, ki niso vključene v operativne naloge.

Definicija: Ukrepi pred, med ali po sovražnikovi akciji ali naravnih nesrečah ter nesrečah, ki jih povzroči človeški faktor, da bi zmanjšali verjetnost škode in njenih učinkov. Glej tudi damage control.

Definicija: Kontrola, ki jo vzpostavimo s pomočjo fotogrametričnih metod, za razliko od nadzora s pomočjo metod s tal. Včasih jo imenujemo "manjša kontrola".

Definicija: Funkcije poveljnika, štaba in preostalih organov poveljevanja in kontrole pri vzdrževanju bojne pripravljenosti svojih sil, pri pripravi delovanj ter vodenju enot pri izvedbi njihovih nalog. Zajema neprekinjeno zbiranje, obdelavo, pregledovanje, predstavljanje, analiziranje in ocenjevanje informacij o situaciji, izdajo poveljnikovih načrtov, dodeljevanje nalog enotam, operativno načrtovanje, organiziranje in vzdrževanje sodelovanja med vsemi silami in vsemi oblikami podpore sil, organiziranje poveljevanja in kontrole, pripravo podrejenih elementov in sil poveljevanja in kontrole za bojno delovanje, nadzor in pomoč podrejenim poveljnikom, štabom in silam ter neposredno vodenje enot med bojnimi nalogami.

Definicija: V zračni obrambi, običajen način, kjer višja raven poveljevanja spremlja delovanja enot in jim neposredno določa cilje, le kadar je treba zagotoviti ustrezno porazdelitev ognja ali preprečiti streljanje na lastne zrakoplove. Glej tudi centralized control.

Definicija: Funkcija nadzora, ki samodejno ohranja hitrost rotorja pri helikopterju.

Definicija: V sistemu nadzora poletov, način nadzora, kjer se vzpon zrakoplova nadzira samodejno do vnaprej določenega programa.

Definicija: Storitev, zagotovljena v bojnem območju za povečanje operativne učinkovitosti, s pospeševanjem varne, učinkovite in prožne uporabe zračnega prostora. Kontrola zračnega prostora omogoča večjo prožnost bojnih delovanj, medtem ko ima pooblastila za odobritev, odklonitev ali zavrnitev bojnega delovanja le operativni poveljnik.

Definicija: Tehnika vodenja letala med približevanjem s pomočjo radarja za opazovanje in natančen prilet do položaja za pristanek. Glej tudi automatic approach and landing.

Definicija: V zračni obrambi, stopnja nadzora nad operativnimi funkcijami enote za zračno obrambo glede odkrivanja, identifikacije, napada in uničenja sovražnih ciljev.