Definicija: A fund of information on a particular subject or group of related subjects, divided into discrete documents and usually stored in and used with a computer system.

Definicija: Zbirka informacij o točno določenem predmetu ali skupini sorodnih predmetov, ki je razdeljena v ločene dokumente; informacije so ponavadi shranjene, pridobivajo pa se z računalniškimi sistemi.

Definicija: A Web analytics report that provides information on the number searches performed.

Definicija: Directive concerning the use and management of water resources for a rational economical and social development and the protection of the related environmental features.

Definicija: Direktiva, ki se ukvarja z rabo vodnih virov in ravnanjem z njimi za racionalen gospodarski in socialni razvoj ter z zaščito povezanih okoljskih posebnosti.

Definicija: Putting to use general principles of the science of human nourishment to address or solve specific problems.

Definicija: S poročilom o vplivih na okolje se ugotavlja sprejemljivost posameznih nameravanih posegov v okolje (na primer odlagališče RAO) glede na njihove dolgoročne, srednjeročne, posredne in neposredne posledice za okolje z vidika najmanjše možne spremembe naravnih razmer v okolju oziroma z vidika največjih možnih zahtevanih vrednosti varstva okolja.

Definicija: običajno oblika neselektivnega nagrajevanja delavcev, ki temelji le na točkovni vrednosti tipičnih delovnih mest in uravnilovki pri nagrajevanju, zanemarja pa dejanski delovni prispevek zaposlenega na določenem delovnem področju oz. izvedbo določenega delovnega programa

Definicija: A directive agreed in 1973 laying down that all electrical equipment (with a few exceptions) must be safe when properly installed, maintained and used for the purpose for which it is intended. This Directive was the first in which the EC agreed to leave the definition of safety to a European standards body (CENELEC q.v.) rather than attempt a definition itself. This simpler procedure was the basis of the Commission's "New Approach" (q.v.) to standardization.

Definicija: Direktiva, sprejeta l.1973, ki določa, da mora biti vsa električna oprema (z nekaj izjemami) varna ob pravilni vgradnji, vzdrževanju in uporabi za namen, za katerega je postavljena. Ta direktiva je bila prva, glede katere je ES raje prepustila definicijo varnosti evropskemu organu za standardizacijo (glej CENELEC) kot da bi jo sama določila. Ta enostavnejši postopek je bil temelj "novega pristopa" Komisije k standardizaciji (glej novi pristop)

Definicija: A DPS report that provides information about the impact of synchronization jobs on network traffic.

Definicija: A collection of one or more end-user management roles that enable users to manage the settings of their Outlook Live account and public groups.

Definicija: Dokument, ki sledi tehničnem sporazumu in definira obveznosti glede zagotavljanja podpore. Obsega najbolj podrobne informacije o zahtevani in nudeni podpori, postopkih izvajanja ter njenem plačilu.

Definicija: Mednarodni sporazum, katerega prvotni namen je vključiti energetske sektorje bivše Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope ob koncu hladne vojne v širše evropske in svetovne trge. Pogodba je bila podpisana v Lizboni decembra 1994, skupaj s protokolom o energetski učinkovitosti in s tem povezanih okoljskih vidikih. Veljati je začela aprila 1998; isti mesec je bil sprejet tudi predlog spremembe za določbe v zvezi s trgovino.

Definicija: An icon or a warning message that appears when an item quantity, lot number, or serial number is already reserved or otherwise specified for other documents.

Definicija: Odkritje, identifikacija in dovolj natančna določitev položaja cilja, da je mogoča učinkovita uporaba orožja. Glej tudi target analysis.