Definicija: 1. Podpora, ki jo zagotavlja enota, ki ni dodeljena ali podrejena poveljstvu podpirane enote ali formacije, vendar ima nalogo, da prioritetno podpira to enoto. Glej tudi in support of. 2. V mornariški uporabi, delovanje, ki se nanaša na zaščito posameznih sil s strani drugih enot, običajno pod taktično kontrolo teh sil. Glej tudi associated support. 3. Pri kopenskem delovanju, osnovna taktična naloga artilerije, ki mora zagotoviti ognjeno podporo neartilerijski enoti, na podlagi zahteve podpirane enote. Pri tem poveljniški odnos ni posebej opredeljen. Glej tudi general support reinforcing. 4. V pomorstvu, bojna delovanja, ki se nanašajo na operacijo, kjer določene sile ščitijo enote, ki so običajno pod taktičnim poveljstvom te sile. Glej tudi associated support.
Vir definicije: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški priročni slovar, Branimir Furlan, Marjan Mahnič