Definicija: Delovanje, pri katerem zračne jurišne sile (bojne, bojna podpora in sile za zagotovitev delovanja) z uporabo ognjene moči, premičnosti ter s popolno vključitvijo helikopterjev na tleh ali v zraku izvajajo manever pod kontrolo poveljnika zračnih ali kopenskih sil. Namen delovanja je izvedba napada in uničenje sovražnika ali zavzetje in obvladovanje ključnega zemljišča.
Vir definicije: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006