Definicija: Usmerjanje ali izvajanje pristojnosti nad podrejenimi enotami glede zagotovitve delovanja. Vključuje kontrolo nad viri in opremo, kadrovske zadeve, logistiko, usposabljanje posameznikov in enote, pripravljenost, mobilizacijo, demobilizacijo (odpust), disciplinske ukrepe in ostale zadeve, ki niso vključene v operativne naloge.
Vir definicije: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006