Definicija: Sposobnost enote/formacije, ladje, sistema oborožitve ali opreme za izvajanje nalog ali funkcij, za katere so slednje organizirane ali oblikovane. Izraz se lahko uporablja v splošnem smislu ali za določanje ravni oziroma stopnje pripravljenosti.
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški priročni slovar, Branimir Furlan, Marjan Mahnič
Definicija: Stanje, v katerem je oborožena sila v vseh ozirih pripravljena na takojšen boj. Glej tudi nuclear weapon exercise; nuclear weapon maneuvre.
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006