Definicija: Nosilec za odstranjevanje kemikalij ali plina iz sistema ozračja, biosfere in oceana. Nosilec snov absorbira v trajno ali poltrajno odlagališče, lahko pa snov pretvori v nekaj drugega. Odvod za ogljik je lahko na primer morje (absorbira in zadrži ogljik proč od drugih delov ogljikovega cikla) ali fotosinteza (atmosferski ogljik pretvori v rastlinsko snov). Odvodi so nujni dejavniki trajajočega ravnotežja, ki določa koncentracijo vseh toplogrednih plinov v ozračju. Če je odvajanje močnejše od plinskega vira, bo koncentracija plina v ozračju padla, če je vir večji od odvoda, bo koncentracija narasla.
Vir definicije: GLOCHA
Vir - besedilo: Tezaver Gemet, https://www.eionet.europa.eu/gemet/sl/about/