Definicija: Soil impaired as a consequence of human activity. A study financed by UNEP, reporting in 1992, found that about 10,5% of the world's vegetative surface had been seriously damaged by human activity since 1945. The study found that much of the damage had been masked by a general rise in global agricultural productivity resulting from expanded irrigation, better plant varieties, and greater use of production inputs, such as fertilizers and pesticides. More than 1/3 of the damaged land was in Asia, almost 1/3 in Africa, and 1/4 in Central America. Some land had been damaged beyond restoration. The greatest sources of soil degradation were overgrazing, unsuitable agricultural practices, and deforestation.

Definicija: Prst, ki je poslabšana zaradi človeških dejavnosti. Raziskava iz leta 1992, ki jo je plačal UNEP, je odkrila, da je od leta 1945 približno 10,5 % svetovne vegetativne površine resno poškodovane zaradi človeških dejavnosti. Raziskava je ugotovila, da je bilo veliko škode prikrite s splošnim dvigom svetovne poljedeljske proizvodnje, ki je rezultat namakanja, boljših različic rastlin in večje uporabe gnojil in pesticidov. Več kot ena tretjina poškodovane zemlje je v Aziji, skoraj tretjina v Afriki in četrtina v Srednji Ameriki. Nekaj zemlje je tako poškodovane, da obnova ni mogoča. Največji vzroki poslabšanja prsti so prekomerna paša, neprimerni poljedeljski postopki in krčenje gozdov.

Definicija: [V]sako onesnaženje tal, ki predstavlja znatno nevarnost škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi neposrednega ali posrednega vnosa snovi, pripravkov, organizmov ali mikroorganizmov v tla ali pod tla[.]