Definicija: 1. V topografiji, geodetska črta, zarisana s posebno pazljivostjo, na katero se sklicujejo geodetske črte za koordinacijo in korelacijo. 2. V fotogrametriji, črta med glavnimi točkami dveh zaporednih navpičnih zračnih fotografij. Običajno se meri na eni fotografiji, potem ko je bila glavna točka na drugi prenešena. 3. V radijski navigaciji, krajši lok velikega kroga, ki povezuje dva radijska oddajnika navigacijskega sistema. 4. V triangulaciji, stranica enega od niza koordiniranih trikotnikov, katere dolžina je izmerjena s predpisano točnostjo in natančnostjo in iz katere je možno izračunati dolžine preostalih stranic trikotnika.
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006