Definicija: Nekovinski element, ki obstaja v kristalni ali amorfni obliki in v štirih stabilnih izotopih. Uporablja se kot kemijski medij in fungicid ter v gumarski vulkanizaciji. Leži v vulkanskih odprtinah in fumarolah, prav tako se nahaja v sedimentnih kamninah, zlasti s sadro in apnencem, povezan je s slanimi izviri. Naravno žveplo je glavni vir industrije žvepla in žveplene kisline, sledijo vulkanski plini (zemeljski plin z vodikovim sulfidom) in pirit.

Definicija: Spojine žvepla s kisikom, na primer žveplov dioksid in žveplov trioksid. Nastajajo zlasti pri gorenju fosilnih goriv. Žveplovi oksidi so glavna zračna onesnaževala in škodijo dihalom kot tudi vegetaciji.

Definicija: Emisije plinov, ki nastajajo med gorenjem fosilnih goriv v elektrarnah in v drugih kurilnih napravah. Žveplov dioksid nastane, ker je žveplo v večini premoga in nafte nečistoča, Med gorenjem goriva vroče žveplo reagira s kisikom iz ozračja in nastane žveplov dioksid.

Definicija: Toksična, korozivna, močna kislina, brezbarvna tekočina, ki se meša z vodo in raztopi večino kovin, njeno tališče je pri 10 C. Uporablja se v industriji za proizvodnjo kemikalij, za gnojila in eksplozive ter v rafinerijah.

Definicija: Pri normalnih temperaturah je plin, če je ohlajen na temperaturo tekočega zraka, dobimo oranžnordeče ostanke. Nastane, ko se skozi mešanico žveplove izparine in žveplovega dioksida pri nizki temperaturi spusti električni tok.

Definicija: Vsebina žvepla v raztopini.

Definicija: Zmanjšan obseg, v katerem se žveplove spojine pojavljajo v surovi nafti in njenih produktih (sobesedilo: tekoča goriva).

Definicija: The Committee gives its opinion on a draft of the measures aimed at fixing limit values and guide values for sulphur dioxide and suspended particulates in the atmosphere and the conditions for their application.