Definicija: Zavesten proces odločanja, kjer se naravna in kulturna sredstva razporedijo po času in prostoru, da bi izboljšali dosegljivost določenih družbenih ciljev znotraj okvira tehnologije, političnih in socialnih institucij, pravnih in administrativnih sporazumov. Pomemben cilj je ohranitev virov, iz česar sledi prepleten odnos med okoljsko bazo in družbeno-ekonomski sistemom.

Definicija: Ukrepi za zagotavljanje zadostnih vodnih količin, ne da bi pri tem ogrožali naravno ravnotežje okolja, z namenom, da se izboljša kakovost življenja in omogoči trajnostni razvoj.

Definicija: Načrtovana uporaba naravnih virov, posebej neobnovljivih, v skladu z načeli, ki zagotavljajo dolgotrajne ekonomske in socialne koristi.