Definicija: Dogodek, s katerim se hitro prekine delovanje nekega sistema (npr. zaustavitev reaktorja, odklop stikala).

Definicija: Hitra prekinitev dotoka pare v turbino v primeru prekoračitve določenih varnostnih meril.

Definicija: Časovni interval od trenutka, ko nadzorovani parameter na tipalu kanala preseže svojo nastavitveno vrednost za zaustavitev, pa do izgube napetosti nepremičnega držalnega magneta regulacijskih palic.

Definicija: Funkcija varovalnega sistema, ki sproži zaustavitev verižne reakcije, kadar termična moč oz. gostota nevtronskega fluksa prične prehitro naraščati ali padati.