Definicija: prepustitev osebe tuji državi, praviloma zaradi sojenja za izvršeno kaznivo dejanje ali zaradi izvršitve kazni
Vir definicije: Pravni terminološki slovar
Vir - besedilo: Evropska konvencija o ekstradiciji, 1957
Vir - besedilo: Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 102
Opomba: med dvema državama nečlanicama EU oz. med državo članico EU in tretjo državo; v osrčju načela je diskrecija zaprošene države, da državi prosilki izročitev odobri ali zavrne; v pravu EU je izročitev nadomestila predaja