Definicija: Elementi sistema zračne obrambe, ki so razmeščeni na tleh in so načeloma namenjeni zaščiti enot. Obsegajo od raketnih sistemov zemlja-zrak do pehotne oborožitve. Idealno so razporejeni tako, da pokrivajo večplastno obrambo na vseh višinah, na katerih lahko sovražnik deluje. Na taktični ravni sistemi pokrivajo naslednje nivoje: zelo nizek - pod 500 ft, nizek - 500 - 5000 ft in visok - 5000 - 25000 ft.

Definicija: Omrežje lokacij, kjer se nahajajo zemeljski radarji ter centri poveljevanja in kontrole v okviru določenega bojevališča, ki se uporablja za taktično kontrolo bojnih delovanj zračne obrambe.