Definicija: Dejanje ali proces zaščite državljanov ali drugega geografskega območja s pripravo ali uporabo vojaških sredstev z namenom upreti se napadu sovražnika.

Definicija: The act or process of protecting citizens or any geographical area by preparing for or by using military means to resist the attack of an enemy.

Definicija: Obramba, ki se običajno organizira ob stiku s sovražnikom oziroma, ko je stik neizogiben, čas za organiziranje pa je omejen. Značilnost takšne obrambe je improviziranje z naravno obrambno značilnostjo zemljišča ob uporabi zaklonilnikov, utrjenih položajev in ovir. Glej tudi deliberate defence.

Definicija: Vsi ukrepi, da bi uničili ali zmanjšali učinkovitost sovražnikove dejavnosti v zraku. Glej tudi active air defence; passive air defence.

Definicija: Obramba brez izpostavljenih bokov, pri kateri se sile v obrambi razvrstijo vzdolž krožnice okoli branjenega območja.

Definicija: Obramba položaja, območja idr. s kopenskimi ali podvodnimi minami. Obrambni sistem z minami zajema osebje in opremo, ki sta potrebna za postavitev, upravljanje, vzdrževanje in zaščito položenih minskih polj.

Definicija: Metode, načrti in postopki za vzpostavitev in izvajanje obrambnih ukrepov proti napadom s kemičnimi snovmi. Glej tudi chemical agent.

Definicija: Načini, načrti in postopki pri oblikovanju in izvajanju ukrepov obrambe pred učinki napada z jedrskim orožjem ali sredstvi za jedrsko bojevanje. Obramba vključuje usposabljanje za te načine, načrte in postopke ter njihovo izvajanje. Glej tudi radiological defence.

Definicija: 1. Mobiliziranje, organiziranje in usmerjanje civilnega prebivalstva, da bi s pasivnimi ukrepi čim bolj zmanjšali učinke sovražnikovega delovanja na vse vidike civilnega življenja. 2. Sistem ukrepov, ki jih običajno izvaja vladna služba za uporabo civilnih virov v podporo obrambe, za zaščito civilnega prebivalstva med vojno, v primeru nesreč in za preprečevanje in zmanjševanje posledic ob večjih dogodkih v miru.

Definicija: Namenjena je predvsem enotnemu pokritju širšega območja, v katerem se izvajajo premiki ali razvoj sil.

Definicija: Aktivni ukrepi proti sovražnikovim silam, da bi preprečili, izničili ali zmanjšali učinek vseh vrst napada. Glej tudi passive defence.

Definicija: Usmerjena je v uničenje sil v napadu tako, da jim dovoljuje napredovanje do položajev, kjer so izpostavljene protinapadu in obkolitvi s silami premičnih rezerv. Poudarek je na porazu sovražnika in ne na ohranjanju ali prevzemanju zemljišča. Premična obramba temelji na kombinirani uporabi ofenzivnih in defenzivnih delovanj ter na zadrževanju. To narekuje relativno majhne sile na prednjih položajih ter uporabo manevra ob podpori ovir in ognja, da bi prevzeli iniciativo od napadalca, ko ta vstopi v branjeno območje. Na divizijski ravni je to območje lahko do 100 km v globino. Posledično morajo imeti sile v obrambi enako ali večjo premičnost od sovražnikovih ter sposobnost oblikovanja večjih rezerv, ki lahko izvedejo odločilni protinapad.

Definicija: Metode, načrti in postopki, ki zajemajo določanje in izvajanje obrambnih ukrepov pri napadu z biološkimi sredstvi.

Definicija: Položaj obrambnih položajev, ki se vzajemno podpirajo, namenjenih absorpciji in postopni oslabitvi napada. Sovražniku preprečujejo začetno opazovanje celotnega položaja, poveljniku pa omogočajo manevriranje s svojimi rezervami.

Definicija: Položaj obrambnih položajev, ki se vzajemno podpirajo, namenjenih absorpciji in postopni oslabitvi napada. Sovražniku preprečujejo začetno opazovanje celotnega položaja, poveljniku pa omogočajo manevriranje s svojimi rezervami.

Definicija: Obramba, ki se običajno organizira, kadar nimamo stika s sovražnikom ali kjer ni neposredne grožnje stika z njim in imamo dovolj časa za organizacijo. Praviloma zajema obsežno utrjeno območje z bunkerji, utrjenimi položaji in komunikacijskimi sistemi. Glej tudi hasty defence.

Definicija: Vojaške operacije in druge oblike delovanj, ki jih izvajajo zaveznice v okviru 5. člena Washingtonskega sporazuma in na podlagi pravic individualne ali kolektivne samoobrambe, ki izhajajo iz 51. člena ustanovne listine Združenih narodov. Namenjene so zagotovitvi pomoči zaveznicam, na katere je izveden oborožen napad v Evropi ali Severni Ameriki.

Definicija: Namenjena je predvsem enotnemu pokritju širšega območja, v katerem se izvajajo premiki ali razvoj sil.

Definicija: Vrsta obrambe, v kateri je glavnina obrambnih sil razporejena na izbranih taktičnih položajih, kjer naj bi prišlo do odločilne bitke. Največja teža sloni na sposobnosti sil na obrambnih položajih, da jih zadržijo in da nadzirajo zemljišče med njimi. Rezervne sile se uporabljajo za večjo globino, za blokiranje ali za ponovno zavzetje bojnih položajev s protinapadom. Tudi positional defence.

Definicija: Zagotavlja preživetje določenih, posebej pomembnih elementov sil. Uporablja se tudi pojem točkovne obrambe. Neposredna obramba vključuje tudi obrambo smeri.

Definicija: Obramba pristanišča ali sidrišča ter poti dostopa po vodi pred zunanjim ogrožanjem v obliki: a. podmornic ter sredstev in enot, izkrcanih s podmornic ali manjših jurišnih plovil; b. sovražnikovih aktivnosti polaganja min; c. sabotaže. Obramba pristanišča pred vodenimi ali odvrženimi izstrelki, ko se slednji še nahajajo v zraku, sodi v okvir zračne obrambe. Glej tudi port security.

Definicija: Sestavni del vojaških in splošnih državnih ukrepov za obrambo objektov in prometnih komunikacij na ozemlju države pred sovražnimi aktivnostmi, terorističnimi dejanji ali diverzijami ter za vzpostavitev in vzdrževanje vojnega prava.

Definicija: Neposredna obramba za uničenje ali zmanjšanje učinkovitosti sovražnikovih dejavnosti v zraku. Zajema dejavnosti, kot so uporaba zrakoplovov, orožja za zračno obrambo, orožja, katerega osnovni namen nista zračna obramba in elektronsko bojevanje.

Definicija: Omrežje lokacij, kjer se nahajajo zemeljski radarji ter centri poveljevanja in kontrole v okviru določenega bojevališča, ki se uporablja za taktično kontrolo bojnih delovanj zračne obrambe.

Definicija: Elementi sistema zračne obrambe, ki so razmeščeni na tleh in so načeloma namenjeni zaščiti enot. Obsegajo od raketnih sistemov zemlja-zrak do pehotne oborožitve. Idealno so razporejeni tako, da pokrivajo večplastno obrambo na vseh višinah, na katerih lahko sovražnik deluje. Na taktični ravni sistemi pokrivajo naslednje nivoje: zelo nizek - pod 500 ft, nizek - 500 - 5000 ft in visok - 5000 - 25000 ft.

Definicija: Obramba, ki se običajno organizira ob stiku s sovražnikom oziroma, ko je stik neizogiben, čas za organiziranje pa je omejen. Značilnost takšne obrambe je improviziranje z naravno obrambno značilnostjo zemljišča ob uporabi zaklonilnikov, utrjenih položajev in ovir. Glej tudi deliberate defence.