Definicija: Uporaba ognja, da bi uničili sovražnika z razdalje, običajno takrat, ko naloga ne zahteva ali podpira zavzetja cilja. To nalogo običajno dobi podporni element med napadom in kot možnost protinapada rezerve med obrambnimi aktivnostmi.

Definicija: Bojna naloga, pri kateri se manevrski element premakne na položaj na bojišču, od koder lahko deluje po sovražniku z neposrednim ognjem. Manevrski element ne namerava izvesti premika ali manevra, da bi zajel sovražnikove sile ali zemljišče.