Definicija: Bojna naloga v besednjaku artilerije, v kateri ena artilerijska enota dopolnjuje ogenj druge artilerijske enote.

Definicija: Vrsta organizacijskih, bojnih in posebnih ukrepov pristojnih organov za povečanje zmogljivosti velikih sestavov, taktičnih sestavov ali enot za izvedbo njihovih operativnih nalog. Okrepitev dosežemo z dodajanjem novih velikih sestavov, taktičnih sestavov in enot, s pregrupiranjem, z dodajanjem okrepitev iz različnih oboroženih sil, rodov in enot s specialistično podporo ter uporabo virov, ki jih ima na voljo najvišji poveljnik v podporo delovanj velikih sestavov, taktičnih sestavov in enot. Pregrupiranje vključuje prehod sil od enega poveljnika k drugemu poveljniku na podlagi odločitve višjega poveljnika. Sile, ki so dodeljene kot okrepitev, so začasno podrejene poveljniku, ki ga podpirajo, medtem ko podporne sile ostanejo pod poveljstvom neposredno nadrejenega poveljnika.

Definicija: Pri načrtovanju hitrih okrepitev, obstoječa sila, ki jo države dajo na razpolago glavnemu poveljniku Nata za okrepitev že razporejenih sil. Glej tudi augmentation force; mobilizable reinforcing force.

Definicija: 1. Artilerija, ki je v vlogi okrepitve splošne podpore, ima nalogo, da najprej zagotavlja podporo silam v celoti in nato podporo ognja druge artilerijske enote. 2. Bojna naloga, pri kateri artilerijska enota strelja v podporo silam v celoti, nato pa zagotavlja podporni ogenj drugi artilerijski enoti. Glej tudi direct support.

Definicija: Oblikovana skupina spremljevalnih ladij za okrepitev spremljevalcev konvoja ob prehodu skozi področja, ki jih ogrožajo sovražnikove sile oziroma kjer o tem obstajajo sumi. Glej tudi convoy through escort.