Definicija: Snov, ki ob uporabi v majhnih količinah spremeni značilnosti površine tekočin ali trdnih snovi. Površinsko aktivna snov zmanjša površinsko napetost med dvema nezdružljivima tekočinama, kot sta voda in olje. Te snovi so zlasti uporabne pri močenju ali prežemanju trnih snovi z vodnatimi tekočinami in služijo kot detergenti, emulgatorji ali razprševalci. V določenih situacijah so bolj učinkoviti od mila, konzervatorjih jih uporabljajo za čiščenje, močenje in razprševanje.

Definicija: 1. Območje, ne vedno sklenjeno, v bližini strnjenih naselij, ki jih včasih tudi obkroža. Na teh območjih je gradnja omejena 2. Namakan, oblikovan in redno vzdrževan protipožarni pas, ki je ponavadi namenjen tudi drugi uporabi, npr. igrišče za golf, park ali igrišče. 3. Območje, zaščiteno pred razvojem, z namenom ustvariti naraven ali polnaraven odprt prostor. Zeleni pas je ponavadi linijsko zasnovana parkovna površina, ki obkroža ali pa poteka skozi urbana središča. 4. Območje ali cona odprtega, delno podeželskega, redko poseljenega prostora, ki obkroža večje obstoječe urbane površine, ni nujno sklenjeno območje. Območje ostaja odprto zaradi restriktivnih ukrepov pri razvoju.

Definicija: Območje stika kopnega in morja, ki predstavljata obalno črto; širi se proti morju preko predela loma valov.

Definicija: 1. Kopenska področja z obsežno vegetacijo in mikroklimo so posledica kombinacije pritiska in vpliva stalne in/ali občasne vode ter vlažne prsti. 2. Območje na vodnem obrežju, npr. ob reki ali potoku.

Definicija: Področje zemeljske površine, ki leži med vzporednikom 23°27 severno od ekvatorja in drugim 23°27 južno od ekvatorja. Vzporednika predstavljata najsevernejšo in najjužnejšo mejo, do koder sonce sije neposredno od zgoraj, in zamejujeta tropski pas.

Definicija: Pas zemeljskega površja, na katerem vladajo bolj ali manj enake podnebne razmere; osnovni okoliš preproste klimatske klasifikacije.

Definicija: 1) Območje med kopnim in morjem, ki je ob plimovanju, ko se morje umakne, redno izpostavljeno zraku. Morski organizmi, ki naseljujejo območja plimovanja, se morajo prilagoditi življenju na zraku in valovom, ki nastanejo zaradi vetra. Zaradi tega je to življenjsko okolje med vsemi morskimi habitati fizično najbolj zahtevno. 2) Obalno območje med plimo in oseko.

Definicija: Tesno skupaj razvrščene črte, ki so značilne za molekularne pline kemijskih spojin (spektroskopija)

Definicija: Del značilnosti rastlinja na določeni nadmorski višini določene zemljepisne širine.

Definicija: Epikontinentalni pas obalne države obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, ki se raztezajo zunaj njenega teritorialnega morja prek celotnega naravnega podaljška njenega kopenskega območja do zunanjega roba kontinentalnega obrobja, ali do oddaljenosti 200 morskih milj, računajoč od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, kjer zunanji rob kontinentalnega obrobja ne seže do te oddaljenosti.

Definicija: Plitvo, rahlo nagnjeno morsko dno, ki se nahaja v bližini celine, razteza se približno 80 kilometrov od obale in doseže povprečno globino 200 metrov. Nadaljuje se do roba, kjer se naklon morskega dna močno poveča. Celinska polica (šelf, op.p.) je zelo pomembno ribolovno območje in območje cele vrste naravnih virov, vključno z zemeljskim plinom in nafto, peskom in gramozom. V splošnem je celinska polica podaljšek in sestavni del celine, tako najdemo tam tudi vire rudnin kot na celini, npr. kositer, zlato in platino.