Definicija: Mrzlokrvni vodni vretenčarji.

Definicija: Naravno sladkovodno stoječe telo, ki zavzema majhno površinsko depresijo, ponavadi je manjši od jezera in večji od luže.

Definicija: Lov rib ali drugih vodnih živali s trnkom ali mrežami, pastmi, itd.

Definicija: Ribje bolezni, ki so jih opazili v zadnjih treh desetletjih in so jih pripisali onesnaženosti, vključujejo: krvavitve; tumorje; gnitje plavuti, deformacije plavuti; izpad lusk in repnih plavuti. V industrializiranih državah se povečuje število rib, za katere se domneva, da so neužitne. Veliko število manjših pomorov rib ostane neopeženo ali neprijavljeno. Pogosto se ne ve, ali je pomor rib povzročilo onesnaženje ali naravni dejavniki. Med glavnimi razlogi za pomore rib je velika količina odplak, ki zmanjšujejo stopnjo raztopljenega kisika v vodi. Drugi najpogostejši razlog so pesticidi.

Definicija: Količina rib, ki je na razpolago za uporabo v prihodnosti.

Definicija: gojenje rib v ožjem pomenu

Definicija: Količina rib, ki je na razpolago za uporabo v prihodnosti.

Definicija: Ribe, ki se selijo v skupini, pogosto med kraji drstenja in prezimovališči.

Definicija: majhna plovila so čolni, večji (nad 15 m dolžine) pa ladje

Definicija: Predpisi, ki urejajo ribiško dejavnost; v mednarodnem pravu je to področje urejeno z l. 1958 sprejeto Ženevsko konvencijo.

Definicija: Pridelek živali in rastlin iz oceana, ki zagotavlja hrano in razvedrilo za ljudi, hrano za živali in množico različnih organskih materialov za industrijo.

Definicija: Ribarjenje na delu morja v bližini obale.

Definicija: so prostoživeči morski organizmi: ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali in rastline, ki so predmet upravljanja

Definicija: majhna plovila so čolni, večji (nad 15 m dolžine) pa ladje

Definicija: Pridelek živali in rastlin iz oceana, ki zagotavlja hrano in razvedrilo za ljudi, hrano za živali in množico različnih organskih materialov za industrijo.

Definicija: Ribe, ki se selijo v skupini, pogosto med kraji drstenja in prezimovališči.

Definicija: Izkoriščanje morja, ki presega rast naravne populacije. Čezmeren ribolov ima več vzrokov, najbolj brezobzirna je "dolgotrajna prekomernost" modernega ribiškega ladjevja, ki lovi mnogo več rib, kot jih je lahko nadomestiti.

Definicija: Skupna ribolovna politika 39. člena Rimskega sporazuma zajema ribiške dejavnosti, gojenje akvakulture ter njihovo predelavo in marketing. Leta 1983 so jo sprejele države članice Evropske skupnosti. Omejuje letno količino ulova za določeno ribjo vrsto na 12 navtičnih milj (pribl. 22 km op.p.) širok izključni priobalni pas za vsako državo in 200 navtičnih milj (pribl. 370 km op.p.) širok pas morja ob obali, kjer lahko ribari vsaka država članica.

Definicija: Ribarjenje na delu morja v bližini obale.

Definicija: Industrija, ki se ukvarja s predelavo in pakiranjem rib ali lupinarjev za trg ali izvoz.

Definicija: Omejeno območje vodnega telesa, kjer je dovoljeno ribariti.

Definicija: Tak ribolov sodi v eno od dveh skupin: ena, kjer lovijo na morskem dnu živeče ribe, kot polenovka, vahnja, morski list, morski podplat; in druga, kjer lovijo ribe, ki plavajo bližje površju, npr. sardele, tuna, slanik.