Definicija: 1. A collection of one or more files that are versioned and deployed as a unit. An assembly is the primary building block of a .NET Framework application. All managed types and resources are contained within an assembly and are marked either as accessible only within the assembly or as accessible from code in other assemblies. Assemblies also play a key role in security. The code access security system uses information about the assembly to determine the set of permissions that code in the assembly is granted. 2. A managed application module containing class metadata and managed code as an object in SQL Server, against which CLR functions, stored procedures, triggers, user-defined aggregates, and user-defined types can be created in SQL Server.

Definicija: A .NET assembly that implements connectivity operations such as custom data access, aggregation, and data transformations. Each class in this assembly typically maps to an external content type and each operation supported by the external content type maps to a method inside the class.

Definicija: 1. An object that contains a set of related objects. An object's position in the collection can change whenever a change occurs in the collection; therefore, the position of any specific object in a collection may vary.

Definicija: A set of application programs sold as a package, usually at a lower price than that of the individual applications sold separately. A suite for office work, for example, might contain a word processing program, a spreadsheet, a database management program, and a communications program.

Definicija: A low-level programming language using abbreviations or mnemonic codes in which each statement corresponds to a single machine instruction. An assembly language is translated to machine language by the assembler and is specific to a given processor.

Definicija: A pipeline component that combines individual documents into a batch. Assembler pipeline components provided in BizTalk Server are Flat file assembler, BizTalk Framework Assembler, and XML Assembler pipeline components.

Definicija: The title of a screen showing a list of all digital media (including music and videos) from Xbox Music that can be played on the phone.

Definicija: A method of preventing a denial of service attack by limiting the number of requests that can be made to a system.

Definicija: A set of rules that determines how data is compared, ordered, and presented.

Definicija: 1. Proces, v katerem se enote, ki sodelujejo v amfibijski ali zračnodesantni operaciji, združujejo v skupine ali zbirajo, ko je to možno, oziroma izvajajo premike v začasna zbirališča v bližino vkrcnih točk, zaključujejo priprave na boj ali se pripravljajo na natovarjanje. Glej tudi stage. 2. Proces zbiranja, hranjenja in organiziranja zalog in/ali opreme, zlasti transportnih vozil, za nadaljnje premike. Glej tudi staging area.

Definicija: Zbiralka je skupni električni vod, ki dobavlja energijo več komponentam ali sistemom, vodilo pa skrbi za prenos podatkov (in energije) v instrumentaciji oziroma računalništvu.

Definicija: Del cevovoda, v katerega se stekata dve ali več cevi.

Definicija: Spodnji del zgradbe ali posode, kjer se zbira vsa kapljevina.

Definicija: "Zbiralnik" pomeni eno ali več sestavin podnebnega sistema, kjer je shranjen toplogredni plin ali njegov predhodnik.

Definicija: "Reservoir" means a component or components of the climate system where a greenhouse gas or a precursor of a greenhouse gas is stored.

Definicija: Večji prostor znotraj kake komponente, kjer se zbira ali preusmerja tekočina iz enega ali več vstopnih kanalov. Primer: prostor na vrhu gorivne palice, kjer se zbirajo plini, ali spodnji del reaktorske posode.

Definicija: Posoda za zbiranje tekočine.

Definicija: Any device or structure that conducts excess water or sewage from a conduit or container.

Definicija: Lahko razpoznavna točka na zemljišču, na kateri se lahko enote ponovno zberejo/reorganizirajo po razpršitvi ali na kateri se posadke zračnih plovil/potniki zberejo in reorganizirajo po prisilnem pristanku.

Definicija: A set of Web sites that have the same owner and share administration settings. Each site collection contains a top-level site, can contain one or more subsites, and may have a shared navigation structure.

Definicija: Vzbujeno kratkoživo jedro, ki nastane kot vmesna stopnja pri jedrski reakciji.

Definicija: Proces, pri katerem se poveča gostota tal zaradi gradnje, živinoreje in/ali prometa. To povzroči slabšo prepustnost in slabše zračenje tal, s čimer se poveča možnost erozije in zmanjša donosnost rastlin.

Definicija: 1. Proces, v katerem se enote, ki sodelujejo v amfibijski ali zračnodesantni operaciji, združujejo v skupine ali zbirajo, ko je to možno, oziroma izvajajo premike v začasna zbirališča v bližino vkrcnih točk, zaključujejo priprave na boj ali se pripravljajo na natovarjanje. Glej tudi stage. 2. Proces zbiranja, hranjenja in organiziranja zalog in/ali opreme, zlasti transportnih vozil, za nadaljnje premike. Glej tudi staging area.

Definicija: Zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar.

Definicija: Lahko razpoznavna točka na zemljišču, na kateri se lahko enote ponovno zberejo/reorganizirajo po razpršitvi ali na kateri se posadke zračnih plovil/potniki zberejo in reorganizirajo po prisilnem pristanku.

Definicija: Lahko razpoznavna točka na zemljišču, na kateri se lahko enote ponovno zberejo/reorganizirajo po razpršitvi ali na kateri se posadke zračnih plovil/potniki zberejo in reorganizirajo po prisilnem pristanku.

Definicija: Izbokla leča, ki zbira žarke v gorišču. Vrste zbiralnih leč glede na obliko: bikonveksne, plankonveksne in konkavno-konveksne.

Definicija: Mesto, kjer so nameščeni prosilci za azil ali migranti z neurejenim statusom takoj po prihodu v državo prejemnico. Tam se o njihovem statusu odloča, preden so poslani v begunske centre ali nazaj v izvorno državo.