Definicija: Nenamakano zemljišče, smotrno obdelovano, na katerem se izvaja vsaj ena žetev za proizvodnjo krme, ki vključuje eno ali več rab (žetev ali paša), če to omogočajo nadmorska višina in vremenski pogoji v sezoni.
Opomba: Z izjemo travnikov nad drevesno mejo, mrazišč, slanih trat, barjanskih travnikov in poplavnih lok, divjadnih pašnikov in pogorišč so vsi današnji travniki nastali zaradi človekovega poseganja v naravo. V ugodnih podnebnih razmerah so vsi travniki nagnjeni k zaraščanju[.] [...] Človek je travnike od nekdaj ohranjal s požiganjem, pašo udomačenih živali in košnjo. Prevladujeta dva tipa gojenih travnikov: mokri in suhi travnik[.]
Sobesedilo: [P]oskrbeti [je treba] za ohranjanje oziroma obnavljanje tradicionalnih prvin kulturne krajine (gozdov, gozdnih robov, gozdičevja, grmičevja, močvirnih, suhih in pustih travnikov, planinskih pašnikov) kot tudi gospodarjenje z njimi.