Definicija: Poveljnik na prvi in najvišji ravni poveljevanja v vojaški strukturi Nata, ki je v celoti odgovoren za izvajanje funkcij poveljevanja, načrtovanja, vodenja in izvajanja vseh vojaških zadev v zavezništvu in/ali aktivnosti v svojem območju odgovornosti in zunaj njega v skladu z navodili. Prav tako je odgovoren za razvoj in vzdrževanje infrastrukture v skladu z opisom svojih nalog. Obstajata dva strateška poveljnika, in sicer vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi in vrhovni poveljnik zavezniških sil na Atlantiku. Glej tudi area of responsibility; component command; component commander; NATO joint subregional command; NATO regional commander.
Vir - besedilo: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006