Definicija: Glej air controller, air traffic control centre, airway, area control centre, control and reporting centre, control area, control zone, controlled airspace, interceptor controller, tactical air controller, tactical air control centre, terminal control area.

Definicija: Lahko razpoznavne točke na zemljišču ali pripomočki za elektronsko navigacijo, ki se uporabljajo za potrebni nadzor med zračnim premikom. Točke zračne kontrole so splošno določene na vsaki točki, kjer pride do bistvene spremembe smeri letenja ali zračnega koridorja ter se naredi razločna sprememba smeri, in na vseh drugih točkah, za katere menimo, da so potrebne za časovno načrtovanje ali nadzor operacije.

Definicija: Podrejena operativna komponenta sistema za zračno taktično kontrolo, ki vzdržuje povezavo med zračnimi in kopenskimi silami in opravlja kontrolo letal.

Definicija: Organizacija in oprema, potrebni za načrtovanje, vodenje in kontrolo taktičnih zračnih delovanj in za usklajevanje zračnih delovanj z ostalimi zvrstmi. Sestavljeni sta iz kontrolnih služb in elektronskih zvez, ki omogočajo centralizirano kontrolo in decentralizirano izvajanje nalog.

Definicija: Najpomembnejše mesto zračnih bojnih delovanj (na kopnem ali na ladji), s katerega poteka kontrola vseh letalskih funkcij in funkcij alarmiranja, ki se nanašajo na taktična delovanja letalstva. Glej tudi air control

Definicija: Oseba, ki je posebej uposobljena in ji je dodeljena naloga kontrole zrakoplovov, ki so lahko določeni za izvajanje bojnih delovanj v njenem območju (s pomočjo radijske naprave, radarja in ostalih pripomočkov). Glej tudi air control; tactical air controller.

Definicija: The measurement of ambient air-pollution concentrations in order to determine whether there is a problem in a given region.

Definicija: Izvajanje meritev prisotnosti in koncentracije onesnaževal v zraku z namenom, da ugotovimo ali je prišlo do prekoračitve v danem področju.

Definicija: Oseba, ki je posebej uposobljena in ji je dodeljena naloga kontrole zrakoplovov, ki so lahko določeni za izvajanje bojnih delovanj v njenem območju (s pomočjo radijske naprave, radarja in ostalih pripomočkov). Glej tudi air control; tactical air controller.

Definicija: Usposobljen posameznik, ki iz prednjega položaja na tleh ali v zraku usmerja aktivnosti bojnih letal, ki izvajajo neposredno letalsko podporo za kopenske sile.

Definicija: Častnik, pristojen za delovanje centra za zračno taktično kontrolo. Podrejen je taktičnemu poveljniku zračnih sil za kontrolo vseh zračnih plovil in naprav za zračni alarm na svojem območju odgovornosti. Glej tudi air control; air controller.

Definicija: Glavni informacijski, komunikacijski in operativni center, iz katerega se nadzorujejo in usklajujejo vsi zrakoplovi, protiletalska delovanja, artilerija zračne obrambe, vodeni izstrelki in dejavnosti opozarjanja iz zraka za določeno območje zračne obrambe. Tudi air defence operations centre. Glej tudi combat information centre.

Definicija: Glavni informacijski, komunikacijski in operativni center, iz katerega se nadzorujejo in usklajujejo vsi zrakoplovi, protiletalska delovanja, artilerija zračne obrambe, vodeni izstrelki in dejavnosti opozarjanja iz zraka za določeno območje zračne obrambe. Tudi air defence operations centre. Glej tudi combat information centre.

Definicija: Enota, ki združuje funkcije nadzornega centra nekega območja in centra za podatke o letu. Glej tudi air control; area control centre; flight information region.

Definicija: Enota, ki združuje funkcije nadzornega centra nekega območja in centra za podatke o letu. Glej tudi air control; area control centre; flight information region.

Definicija: Služba, ki: a. Preprečuje trčenja, 1. med zrakoplovi in 2. med zrakoplovi in ovirami na manevrskem prostoru, in b. Pospešuje in vzdržuje pravilen pretok zračnega prometa.

Definicija: Dovoljenje, naj nadaljuje pod določenimi pogoji, ki ga zrakoplovu izda odgovorni za kontrolo zračnega prometa.

Definicija: Tovor, ki je označen kot izredno nevaren in se lahko prenaša le s tovornim letalom, ki deluje v okviru specifičnih varnostnih predpisov. Glej tudi cargo.

Definicija: Regular checking and recording of air quality in a given area. The following pollutants must be considered: carbon monoxide, benzene, butadiene, lead, sulphur dioxide, nitrogen dioxide, and particulates.

Definicija: Redno preverjanje in spremljanje stanja kakovosti zraka na danem območju. Spremljajo se naslednja onesnaževala: ogljikov monoksid, benzen, butadien, svinec, žveplov dioksid, dušikov dioksid in trdni delci.

Definicija: The measurement of ambient air-pollution concentrations in order to determine whether there is a problem in a given region.

Definicija: Izvajanje meritev prisotnosti in koncentracije onesnaževal v zraku z namenom, da ugotovimo ali je prišlo do prekoračitve v danem področju.

Definicija: Prestrezanje, pri katerem je prestrezevalec nepretrgoma pod nadzorom do točke, v kateri je cilj na dosegu vizualnega radarja ali radarskega kontakta. Glej tudi air interception; broadcast controlled air interception; close control.

Definicija: Prestrezanje podatkov, kjer prisluškovalec dobiva stalne informacije po radiu glede sovražnikovih letalskih napadov in vpliva na prestrezanje brez nadaljnje kontrole. Glej tudi air interception; close-controlled air interception.