Definicija: Cilj kontrole zračnega prostora je omogočiti kar največje učinke delovanja kopenskih, mornariških in zračnih sil tako, da delujejo na prilagodljiv in učinkovit način, z najmanjšimi motnjami ter brez nepotrebnih omejevanj in tveganja za lastne sile. Obstajata dva načina izvajanja kontrole zračnega prostora: a. Pozitivna kontrola zračnega prostora / način kontrole, ki temelji na pozitivni identifikaciji, sledenju ali vodenju zrakoplovov ter jo izvaja pooblaščeni organ s pomočjo elektronskih sredstev. b. Postopkovna kontrola zračnega prostora / način kontrole, ki temelji na predhodno dogovorjenih in posredovanih poveljih in postopkih. Vključuje razne tehnike, kot je razdelitev zračnega prostora v času in prostoru, in/ali uporabo različnega statusa orožij za zračno obrambo. Ta metoda ne temelji na uporabi elektronskih sredstev. Kontrola nad delovanjem orožij za zračno obrambo se izvaja s pomočjo naslednjih povelj: Neomejeni ogenj! Pogojno dovoljeni ogenj! Prepovedani ogenj!