Definicija: Začasen posebni pravni red, ki ga najvišje državne oblasti vzpostavijo v državi ali delu države skladno z nacionalno zakonodajo ob neposredni nevarnosti vojne ali oboroženega konflikta ali ob njunem začetku. Posledice takšnega stanja so omejitve pravic in svoboščin državljanov in uvedba dodatnih državljanskih dolžnosti. V določenih primerih se lahko vojno pravo vzpostavi ob naravnih nesrečah ali drugih posebnih okoliščinah.
Vir definicije: Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, MORS, 2006