Definicija: pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar

Definicija: pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja.

Definicija: legal situation in which the title to a specific piece land remains with the landowner, but another person or organization is given the right to use that land for a distinct purpose

Definicija: stvarna pravica na tuji stvari izvrševati določena dejanja ali zahtevati, da jih lastnik služeče nepremičnine opušča, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku služeče nepremičnine

Definicija: implied easements granted after the dominant estate has used the property in a hostile, continuous and open manner for a statutorily prescribed number of years

Definicija: Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

Definicija: The rights of use over the property of another; a burden on a piece of land causing the owner to suffer access by another.

Definicija: Pravica do uporabe lastnine nekoga drugega; obremenitev za zemljišče, na katerem mora lastnik omogočati dostop nekomu drugemu.

Definicija: Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

Definicija: Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

Definicija: has the right to use land belonging to the servient owner, such as for a path.

Definicija: Land over which the owner (the servient owner) grants an easement to the owner (the dominant owner) of another property (the dominant tenement).