Definicija: An instrument of attack or defense in combat, as a gun, missile, or sword.

Definicija: Priprava za napadanje ali obrambo v boju, kot npr. puška, izstrelek ali meč.

Definicija: Kombinacija enega ali več orožij z vso pripadajočo opremo, materialom, osebjem in sredstvi za prenos in uporabo (po potrebi), potrebnimi za samozadostnost delovanja.

Definicija: Jedrsko orožje, ki ima poleg svojih običajnih komponent tudi nekatere elemente izotopov, ki ujamejo nevtrone ob eksploziji in tako tvorijo radioaktivne snovi nad in pod običajnimi ostanki radioaktivnega orožja. Glej tudi minimum residual radioactivity weapon.

Definicija: Orožje, ki se lahko uporablja za povzročitev smrti ali težkih telesnih poškodb.

Definicija: V orožje vstavljen nabojnik ali okvir; zaklep ni v zadnjem položaju, naboja ni v cevi.

Definicija: Any bomb, warhead, or projectile using active nuclear material to cause a chain reaction upon detonation.

Definicija: Vsaka bomba, bojna glava ali izstrelek z dejavno radioaktivno snovjo, ki ob detonaciji povzroči verižno reakcijo.

Definicija: Jedrsko orožje, katerega učinek se meri v milijonih ton ekvivalentov eksploziva trinitrotoluena. Glej tudi kiloton weapon; nominal weapon; subkiloton weapon.

Definicija: Orožje, ki ima v cevi naboj in je po sprostitvi varovala pripravljeno za odpiranje ognja. Glej tudi: loaded weapon; uncharged weapon; unloaded weapon.

Definicija: Jedrsko orožje z učinkom približno 20 kiloton. Glej tudi kiloton weapon; megaton weapon; subkiloton weapon.

Definicija: Any bomb, warhead, or projectile using active nuclear material to cause a chain reaction upon detonation.

Definicija: Vsaka bomba, bojna glava ali izstrelek z dejavno radioaktivno snovjo, ki ob detonaciji povzroči verižno reakcijo.

Definicija: Jedrsko orožje, katerega učinek je merjen v tisočih ton TNT-ju ustreznih eksplozivov, od 1 do 999 kiloton. Glej tudi megaton weapon; nominal weapon; subkiloton weapon.

Definicija: Orožje, v katerem ni streliva. Glej tudi charged weapon; loaded weapon; uncharged weapon.

Definicija: Chemical agents of warfare include all gaseous, liquid or solid chemical substances which might be employed because of their direct toxic effects on man and animals. Chemical weapons also include the chemical's precursors, the munitions and devices designed to deliver them, and any equipment specifically designed for their use in warfare. Nerve agents (chemicals of the same family as organophosphorous insecticides) are the most lethal of the classical chemical warfare agents, killing by poisoning the nervous system and disrupting bodily functions. Other chemical weapons include blister agents, vesicants, choking agents, etc.

Definicija: Bojni kemični agensi vključujejo vse plinaste, tekoče ali trdne kemikalije, ki se lahko uporabijo zaradi svojih toksičnih učinkov na ljudi in živali. Kemična orožja vključujejo tudi kemične prekurzorje, strelivo in naprave, ki omogočajo njihovo uporabo, ter vso namensko opremo za uporabo v boju. Živčni agensi (kemikalije, ki spadajo v isto družino kot organofosforni insekticidi) so najbolj smrtonosni med tradicionalnimi kemičnimi orožji; ubijajo tako, da zastrupijo živčni sistem in onemogočijo telesne funkcije. Druga kemična orožja vključujejo agense, ki povzročajo mehurje na koži, dušljivce, itd.

Definicija: Naprava, v kateri sta združena dva ali več kosov materiala za fisijo, ki so pod kritično maso, vendar lahko v tej kombinaciji zelo hitro dosežejo nadkritično maso, ki zaradi hitrega širjenja fisijske verige eksplodira.

Definicija: Naprava, v kateri se količina fisijskega materiala, ki je manjša od kritične mase, nenadoma zmanjša s pritiskom, tako da preseže kritično maso in povzroči nastanek eksplozije. Zmanjšanje pritiska dosežemo s krožno razporeditvijo posebej izdelanih oblik običajnega brizantnega razstreliva, ki proizvede navznoter usmerjen implozivni val, ob tem pa se fisijski material nahaja v sredini kroga.

Definicija: Predhodno napolnjeno orožje, ki je vrnjeno v stanje pripravljenosti. Glej tudi charged weapon, loaded weapon; unloaded weapon..

Definicija: Living organisms (or infective material derived from them) which are intended to cause disease or death in animals, plants, or man, and which depend for their effects on their ability to multiply in the person, animal or plant attacked. Various living organisms (for example, rickettsiae, viruses and fungi), as well as bacteria, can be used as weapons.

Definicija: Živi organizmi (ali infekcijske snovi, ki so dobljene iz njih), ki so namenjeni za povzročanje bolezni ali smrti pri živalih, rastlinah ali ljudeh, in efektivno delujejo tako, da so se zmožne množiti v osebi, živali ali rastlini, ki je bila napadena. Razni živi organizmi (npr. medcelični paraziti, virusi in glive), kot tudi bakterije, se lahko uporabi kot orožje.

Definicija: Jedrsko orožje, ki sprosti energijo, manjšo od ene kilotone. Glej tudi kiloton weapon; megaton weapon; nominal weapon.

Definicija: Orožje, ki uporablja detektor za odkrivanje laserske energije, ki jo oddaja tarča, označena z laserjem. Preko procesiranja signala omogoča prenos povelj do kontrolnega sistema, ki vodi orožje do točke, od koder odseva laserska energija. Glej tudi laser seeker.

Definicija: Orožje, ki ni jedrsko, biološko ali kemično. Tradicionalna vrsta orožja, ki v boju ne povzroča takojšnjih velikih izgub ali uničenja. Zajema strelno orožje, rakete, izstrelke, bombe, torpede, zažigalne naprave, kopenske in morske mine. V to skupino sodijo tudi orožja z visoko eksplozivnim polnjenjem, z zažigalnimi sredstvi ali brez polnitve (prebojno strelivo, granate, navadne krogle). Tudi projektili in hladno orožje so konvencionalno orožje.

Definicija: Orožje, pri katerem uporaba visokih temperatur povzroča zlitje lahkih jeder, predvsem vodikovih izotopov (npr. devterija in tricija), pri tem pa se sprošča energija. Potrebna visoka temperatura nastaja s pomočjo cepljenja.

Definicija: Ostanki jedrskega orožja po njegovi eksploziji. Ostanki obsegajo materiale ohišja in ostalih sestavnih delov orožja, neeksplodiran plutonij ali uran ter ostale produkte cepitve.

Definicija: V zračni obrambi, zračni prostor opredeljenih dimenzij, v okviru katerega je za bojno delovanje zadolžen določen oborožitveni sistem. Tudi fighter engagement zone; missile engagement zone; short-range air defence engagement zone.

Definicija: Del ukrepov elektronskega bojevanja, ki prispeva informacije o vrsti vodenja sovražnikovega bojnega sistema ter tako omogoča pripravo zaščitnih ukrepov. Spada v skupino samozaščitnih ukrepov in je neposredna odgovornost enote, ki je ogrožena. Zaščita se izvaja z elektronskim napadom na sisteme vodenja orožij.