Definicija: Rezervoar v jedrski elektrarni, v katerega se shranjujejo tekoči odpadki, dokler njihova aktivnost ne upade pod določeno raven.

Definicija: excavated area installed on, or adjacent to, tributaries of rivers, streams, lakes or bays to protect against flooding

Definicija: Kotanja, namenjena za začasno shranjevanje vode, s katero lahko v času visokega vodostaja zmanjšamo količino vode v nekem toku in preprečimo poplavo.

Definicija: a storage basin designed to provide water quantity control through detention of stormwater runoff

Definicija: excavated area installed on, or adjacent to, tributaries of rivers, streams, lakes or bays to protect against flooding

Definicija: Kotanja, namenjena za začasno shranjevanje vode, s katero lahko v času visokega vodostaja zmanjšamo količino vode v nekem toku in preprečimo poplavo.

Definicija: Posoda za shranjevanje in recikliranje borirane vode iz sistemov primarnega dela jedrske elektrarne.

Definicija: Rezervoar v jedrski elektrarni, v katerega se shranjujejo tekoči odpadki, dokler njihova aktivnost ne upade pod določeno raven.

Definicija: objekt ali več objektov za izravnavanje sunkovitih in povečanih iztokov padavinske odpadne vode posredno ali neposredno v vode, v čistilno napravo padavinske odpadne vode ali v javno kanalizacijo

Definicija: The reinforced steel or concrete vessel that encloses a nuclear reactor. It is designed to withstand minor explosions in the core, to keep radionuclides from escaping into the environment, and to be safe against terrorist attack.

Definicija: Ojačen jeklen ali betonski prostor, ki obkroža jedrski reaktor. Projektiran je tako, da zdrži manjše eksplozije v jedru, da preprečuje radioaktivnim delcem uhajanje v okolje ter ščiti v primeru terorističnega napada.

Definicija: Napad, namenjen zadržanju sovražnika v položaju in zavajanju o kraju glavnega napada, s ciljem preprečiti, da bi sovražnik okrepil elemente za odgovor na glavni napad, in/ali ga pripraviti do tega, da predčasno uporabi svojo rezervo na položaju, ki ni odločilen.

Definicija: Ščit in podporni sistemi, skupaj z ventilacijo, ki jih postavimo okoli območij z radioaktivnimi snovmi, da bi preprečili njihovo neželeno sproščanje.

Definicija: Določen položaj na letališču v bližini letalske steze, ki je v uporabi ter razpoznaven z vizualnimi sredstvi in kjer se zadržuje letalo pred vzletom/po pristanku v skladu z navodili kontrole zračnega prometa.

Definicija: Jeklena notranja lupina zadrževalnega hrama.

Definicija: Del zadrževalnega sistema zrakoplovov, ki z vrvmi povezuje površino steze ali pristajalno območje vzletne palube in se aktivira z zadrževalnim kavljem zrakoplova. Tudi aircraft arresting wire. Glej tudi aircraft arresting system.

Definicija: Niz naprav, ki se uporabljajo za ustavljanje zrakoplovov z absorpcijo gonilne sile pri rutinskem ali zasilnem pristanku ali prekinjenem vzletu. Glej tudi aircraft arresting barrier; aircraft arresting cable; aircraft arresting gear; aircraft arresting hook.