Definicija: način obravnave pacienta, po katerem ob diagnostičnih, terapevtskih , negovalnih in rehabilitacijskih zdravstvenih storitvah, ki se opravljajo na sekundarni ravni, ni potrebno bivanje v bolnišnici in traja več kot štiri ure
Vir - besedilo: Prevolnik-Rupel, Simčič, Turk: Terminološki slovar izrazov v sistemu zdravstvenega varstva, Ministrstvo za zdravje, 2014