Definicija: Preventivne dejavnosti in postopki, ki se izvajajo z namenom preprečiti ali zmanjšati ogroženost občutljivih živalskih vrst, ki jih v večini primerov ogroža človek.

Definicija: Ohranitev redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ter drugih rastlin posebnega pomena.

Definicija: Strukture in postopki, ki jih razvijajo države za zagotavljanje zaščite in pomoči prebivalstvu in za zaščito lastnine in okolja v primeru naravnih in drugih nesreč.

Definicija: najširši pojem oziroma sistem, ki obsega sisteme socialne varnosti vključno s sistemi socialnih zavarovanj, socialnih pomoči in tudi drugih socialnih ugodnosti, kot so na primer stanovanjske ugodnosti, subvencije predšolskega varstva, subvencije prehrane za otroke in mladino, davčne olajšave in podobno

Definicija: Problem zaščite pridelka se je drastično spremenil od leta 1945. Danes obstaja cela vrsta kemikalij, s katerimi se je moč boriti proti kmetijskim škodljivcem, vendar ima ta razvoj sam po sebi mnogo negativnih plati. Take izpopolnjene tehnike so dostopne le manjšemu delu kmetov; v večini sveta ostaja standard zaščite pridelkov na zelo nizki ravni. Še več, moderne zaščite kmetijskih pridelkov so bile zelo kritizirane, da se preveč zanašajo na uporabo kemikalij. Biološki nadzor nad škodljivci je bil po drugi strani močno zapostavljen. V nekaterih primerih je prihajalo do nepravilne uporabe kmetijskih kemikalij, kmetijski pridelek mora biti tako obvarovan ravno pred ukrepi, ki so bili namenjeni za njegovo zaščito. Medtem pa se, v preteklosti na nek kraj omejeni, škodljivci še naprej širijo po vsem svetu.

Definicija: Preventivna dejanja, postopki ali ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje škode okoljske neokrnjenosti fizičnega področja ali lokacije.

Definicija: Pravna zaščita, ki temelji na mandatu, ki se z mednarodno pogodbo dodeli organizaciji, tako da se zagotovi, da države spoštujejo pravice, opredeljene v dokumentih, kot so Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, ženevske konvencije iz leta 1949 in njihovi protokoli iz leta 1977, pravica do pobude Mednarodnega odbora Rdečega križa, konvencije Mednarodne organizacije dela, predpisi o človekovih pravicah.

Definicija: Osnovno načelo mednarodnega prava, da je država upravičena zaščititi svoje državljane, če so oškodovani z dejanji druge države, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, in s katero niso prišli do skupnih zaključkov po običajni poti.

Definicija: Pregrade za zmanjševanje širjenja zvoka: splošno uporabne so v industriji in vzdolž cest ter železnic, saj prejemnike ščitijo pred viri zvoka. Pregrade ne zmanjšujejo hrupa na prejemnikovi strani, ampak ga povečujejo, razen kadar niso pokrite z absorpcijskimi materiali.

Definicija: Ukrepi in tehnologoija za zaščito ljudi, imetja ali naravnih virov pred plazovi, vključno z napovedovanjem in opozarjanjem na plazove, omejitvijo plazišč, preskušanjem s smučmi ter uporabo razstreliv in druge opreme za stabilizacijo plazišča.

Definicija: zgornja zaščita proti obrabi

Definicija: Države članice morajo sprejeti primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da televizijski programi z oddajnikov pod njihovo pristojnostjo ne vsebujejo oddaj, ki lahko resno ogrozijo telesni, umski ali duševni razvoj mladoletnikov, zlasti tistih, ki prikazujejo pornografijo ali neutemeljeno nasilje.

Definicija: Uporaba kemikalij z namenom, da se izognemo poškodbam, ki jih povzročijo žuželke ali plevel.

Definicija: Strukture in postopki, ki jih razvijajo države za zagotavljanje zaščite in pomoči prebivalstvu in za zaščito lastnine in okolja v primeru naravnih in drugih nesreč.