Definicija: 1. v organizaciji posledica vrednot posameznika in skupine, odnosov zaznav in vzorcev vedenja, ki določajo zavzetost za varnost, način ter znanje o menedžmentu varnosti in zdravja same organizacije. 2. neobtožujoče okolje, kjer lahko posamezniki poročajo o napakah ali skorajšnjih napakah brez strahu pred kaznijo
Vir - besedilo: Prevolnik-Rupel, Simčič, Turk: Terminološki slovar izrazov v sistemu zdravstvenega varstva, Ministrstvo za zdravje, 2014